Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande: Razlika med redakcijama

Kot mladenič je de Lalande študiral [[pravo]], vendar je stanoval blizu nekega [[observatorij]]a, in to mu je razvnelo duha. Pravo je dokončal, vendar poklica ni opravljal. Ukvarjal se je z merjenjem [[Luna|Lunine]] [[paralaksa|paralakse]]. Leta [[1751]] je šel v [[Berlin]] opazovat Lunino paralakso, medtem ko so na jug z istim namenom poslali [[Nicolas Louis de Lacaille|de LacailleLacaillea]]a. Bil je [[Alexis Claude Clairaut|Clairautov]] pomočnik, ki je leta [[1757]] ponovil [[Edmond Halley|Halleyjeve]] račune in pri tem upošteval tudi vplive drugih [[planet]]ov. Uporabil je matematične metode, ki jih je 8 let prej izpopolnjeval prav z namenom, da bi se lahko spopadel z nekaterimi astronomskimi problemi. Skupaj s Hortense Lepaute sta se 6 mesecev s polnim delovnim časom ukvarjala s Clairautovimi računi.

Leta [[1762]] je de Lalande postal profesor astronomije na [[Francoski kolegij|Francoskem kolegiju]] (Collège de France), leta [[1795]] pa peti predstojnik [[Observatorij Pariz|Pariškega observatorija]]. Nasledil ga je [[Pierre-François-André Méchain|Méchain]]. De Lalande se je veliko časa ukvarjal s sestavljanjem velikega [[zvezdni katalog|zvezdnega kataloga]] s 47.000 [[zvezda]]mi, pri čemer je izmeril [[lega|lege]] nekaj tisoč zvezd. Objavil ga je leta [[1801]] z naslovom ''Histoire celeste française''. Za eno izmed zvezd, zabeleženo kot [[Lalande 21185]], se je nazadnje izkazalo, da je tretja najbližja [[Sonce|Soncu]] in ena tistih, za katere je v sredini [[20. stoletje|20. stoletja]] [[Peter van de Kamp|van de KampKampov]]ov observatorij odkril, da imajo planet. Danes je peta najbližja Soncu, oddaljena 8,29 [[svetlobno leto|sv. l.]] Pred njo so samo vse tri [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavre]], [[Proksima Kentavra|Proksima]], [[alfa Kentavra|α]] [[alfa Kentavra A|A]] in [[alfa Kentavra B|α B]], (4,22, 4,36 sv. l.), [[Barnardova zvezda]], 5,96 sv. l., [[Teegardnova zvezda]], 7,5 sv. l. in [[Wolf 359]], 7,78 sv. l.

Pri svojih opazovanjih je najprej [[8. maj|8.]] in potem še [[10. maj]]a [[1795]] zabeležil položaj [[Neptun (planet)|Neptuna]]. Ni se zavedal, da to ni bila zvezda. Bil je velik popularizator astronomije in je napisal vse astronomske prispevke za [[Denis Diderot|DiderotDiderotovo]]ovo ''Enciklopedijo'' (''[[L'Encyclopédie]]''). Leta [[1796]] je v [[Capetown]]u opazoval [[prehod Venere|prehod]] [[Venera (planet)|Venere]] preko Sonca. Leta [[1798]] je poletel z [[balon]]om in pozneje predlagal, kako izboljšati [[padalo|padala]].

* ''Voyage d'un français en Italie'' ([[1769]]), pomemben zapis o svojem potovanju [[1765]]-[[1766]]. V njem med drugim omenja [[ Giuseppe Tartini|TartiniTartinija]]ja.