Redakcija: 06:05, 12. oktober 2009 uredi ArthurBot (pogovor \| prispevki) Boti 89.424 urejanj m robot Dodajanje: ka:ათაბაგი ← Starejše urejanje		Redakcija: 01:25, 3. december 2009 uredi razveljavi Xqbot (pogovor \| prispevki) Boti 94.957 urejanj m robot Dodajanje: hy:Աթաբեկ; kozmetične spremembe Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Atabeg''', '''Atabek''' ali (v turških jezikih) '''Atabey''', ([[armenščina\|armensko]]: Աթաբեկ, Atabek) je bil deden plemiški naslov turškega porekla. Označeval voditelja države ali pokrajine, ki je bil podrejen kralju in je bil zadolžen za vzgojo prestolonaslednika. Naslov se je prvič pojavil pri [[Seldžuki]]h, kasneje pa so ga uporabljali tudi [[Armenci]], najprej kot vojaški naziv, danes pa ga še najdemo med priimki. == Poreklo in pomen == Beseda atabeg je sestavljena iz dveh besed: turška beseda ''ata'' pomeni "oče ali prednik", mnogo starejša sogdijska beseda ''beg'' pa pomeni "vodja". Če je seldžuški vladar umrl in zapustil mladoletnega naslednika, so mlademu vladarju določili skrbnika, ki ga je ščitil in vodil. Skrbniki so se pogosto poročali njihovimi ovdovelimi materami in postali nasledniku nekakšen nadomestni oče. Ko so v [[12. stoletje\|12. stoletja]] na [[Bližnji vzhod\|Bližnjem vzhodu]] zavladali Seldžuki, je postal naslov atabeg precej pogost in so ga uporabljali celo v [[Mezopotamija\|Mezopotamiji]] ([[Irak]]u). Vrstica 14: Naslov ''Atabeg-e-Azam'' se je s presledki uporabljal vse do leta [[1916]] in je včasih nadomeščal naslov ''Vazir-e-Azama'', ki je pripadal šahovemu velikemu vezirju. == Atabeške dinastije == === Bližnji vzhod === Od [[12. stoletje\|12. stoletja]] naprej so atabegi ustvarili več dinastij in v več kneževinah izpodrinili zakonite naslednike seldžuških [[emir]]jev. Takšne dinastije so ustvarili nekateri osvobojeni mameluki, ki so imeli na dvoru visoke položaje. Ko so emirji umrli, so najprej postali zaščitniki emirjevih naslednikov, kasneje pa so si prisvojili njihove prestole. Takšna je bila na primer dinastija v [[Damask]]u, ki jo je ustanovil Tughtigin ([[1103]]-[[1128]]). Druga atabeška »kraljestva« so nastala na severovzhodu. Eno takšnih kraljestev sta okrog leta [[1101]] v Kaifi v Diyarbakıru ustanovila Sokman (Sökmen) in njegov brat Ilghazi, imenovan Mardi. V [[Mosul]]u na [[Tigris]]u so prav tako vladali atabegi, med njimi Aksunkur in [[Zengi]]. Zengi je postal atabeg Mosula leta [[1128]] in kmalu zatem tudi neodvisen vladar večjega dela severne [[Mezopotamija\|Mezopotamije]] in [[Sirija\|Sirije]], vključno z [[Alep]]om. Severnemu delu Luristana, ki se je včasih imenoval Lurikučik (Mali Luristan), so vladali neodvisni vladarji iz dinastije Huršidov, ki so se imenovali atabegi vse do začetka [[17. stoletje\|17. stoletja]], ko je zadnjega atabega Šaha Verdi Kana odstavil perzijski šah Abbas I. in namesto njega postavil na oblast Huseina Kana, poglavarja rivalskega plemena. Huseinu so namesto naslova atabeg dali guvernerski naslov ''vali'', katerega so obdržali tudi njegovi nasledniki. Vrstica 24: Veliki Luristan v južnem delu Luristana je bil neodisna država atabegov Fazlevijev od leta [[1160]] do leta [[1424]]. Glavno mesto države je bil Idadž, ki je danes kup ruševin v Malamirju, kakšnih sro kilometrov jugovzhodno od Shushtarja. === Kavkaz === Šams al-Din Eldiguz ([[1137]]–[[1175]]), veliki atabeg seldžuškega sultana v [[Bagdad]]u, je v severozahodnem delu [[Iran]]a ustanovil neodvisno dinastično državo [[Azerbajdžan]], ki je trajala do leta [[1225]]. == Viri == * V članku so deli teksta iz 11. izdaje Encyclopedije Britannice, ki je v javni domeni * Amin Maalouf, Crusades Through Arab Eyes, 1984 [[Kategorija:Plemiški nazivi]] Vrstica 41: [[es:Atabeg]] [[fr:Atabeg]] [[hy:Աթաբեկ]] [[id:Atabeg]] [[it:Atabeg]]

Atabeg: Razlika med redakcijama