Jamski medved: Razlika med redakcijama

Živel je po vsej Evropi, verjetno tudi v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]], in v delu [[Rusija|Rusije]]. Ostankov ni le v [[Skandinavija|Skandinaviji]] in [[Baltske države|Baltskih državah]], ki so jih v tistem času prekrivali obsežni [[ledenik]]i. Posebej v južnejših delih Evrope jepa ostankovjih je ogromno. Nekatere jame so polne kosti v več plasteh, tako da je splošno razširjeno mnenje, da so nekoč obstajale cele črede jamskih medvedov. Vendar pa je potrebno upoštevati, da so se ostanki nabirali 100.000 let ali več, tako da je bilo dovolj če sta v posamezni jami umrla en ali dva medveda na leto. Zaradi ogromne količine kosti le-te niso bile posebej zanimive za [[paleontologija|paleontologe]]. Med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so jih tako uporabljali za pridobivanje [[fosfat]]ov.

Natančen vzrok izumrtja ni povsem pojasnjen. Verjetno pa so krive [[podnebje|podnebne]] spremembe, ko so zaradi ohladitve izginile rastline, s katerimi so se jamski medvedi prehranjevali. Obstaja verjetnost, da [[populacija (biologija)|populacije]], ki so vživele južnejšihjužno delihod Evrope[[Alpe|Alp]], preživelipreživele še precej dlje.<ref name="izumrtje">{{navedi revijo |author=Pacher M. & Stuart A.J. |title=Extinction chronology and palaeobiology of the cave bear (Ursus spelaeus)| doi=10.1111/j.1502-3885.2008.00071.x |journal=Boreas |volume=38 |issue=2 |pages=189-206}}</ref>