Idrijska čipka: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 1:
[[Slika:Idrijska cipka.jpg|thumb|300px|Idrijska čipka]]
'''Idrijska čipka''' je zvrst klekljane čipke [[čipka]], ki jo že stoletja izdelujejo v [[Idrija|Idriji]], in je pomemben del [[Slovenija|slovenske]] kulturne dediščine. Svoje ime je dobila po mestu Idrija, glavnem in najstarejšem slovenskem čipkarskem središču, kjer že od leta 1876 neprekinjeno deluje tudi znamenita idrijska čipkarska šola.
Idrijsko čipko zaznamuje določen repertoar čipkarskih tehnik, ki se je z leti dopolnjeval in plemenitil, zanjo pa so značilni tudi vzorci, poimenovani z ljudskimi imeni kot npr. »srčkovke«, »potonke«, »zibke«,…Najznačilnejša tehnika idrijske čipke je t.i. »ris« - trak, ki se tradicionalno izdeluje s šestimi do osmimi pari klekljev. Ločimo široki ris, ki prevladuje v času Avstro-ogrske monarhije in ozki ris (imenovan tudi »idrijski« ris), ki se pod italijanskim vplivom razvije v obdobju po prvi svetovni vojni.
== Zgodovina ==
Vrstica 6 ⟶ 8:
Idrijske čipke so bile spočetka precej grobe in so bile namenjene predvsem srednjemu sloju. Čipkarstvo se je začelo proti koncu [[17. stoletje|17. stoletja]], ko so delavci začeli zgubljati delo v [[Rudnik Idrija|rudniku]]. Idrijske čipke so po svetu postale znane leta [[1875]], ko je [[Franc Lapajne]] ustanovil podjetje in trgovino čipk ter le-te pričel uspešno izvažati po celotni [[Evropa|Evropi]] ter [[Amerika|Ameriki]]. Leta [[1876]] so klekljarice pod vodstvom [[Ivanka Ferjančič|Ivanke Ferjančič]] odprle čipkarsko šolo.
Prodaja čipk je do propada [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] zelo uspevala, saj so idrijske klekljarice dobivale veliko priznanj, tudi mednarodnih. Med [[Prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] je prodaja zelo upadla. Ko je po vojni Idrijo zasegla [[Italija]], se je morala prilagoditi tudi idrijska čipka. Glavni problem je bil, ker so se morali preusmeriti na popolnoma nova tržišča, saj so prej prodajali predvsem v območje [[Nemčija|Nemčije]], nato pa so morali glavno tržišče iskati v Italiji. Po [[Druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] je prodaja čipk zaradi propada rudnika zmeraj bolj upadala. Na žalost je bila ukinjena tudi poklicna čipkarska šola v Idriji
{{cite web
|url = http://www.idrijalace.org/idrijska-cipka
| title = idrijska čipka
| accessdate = 23.11.2009
| publisher = Tina Koder
}}</ref>.
=== Čipke danes ===
Vrstica 18 ⟶ 27:
== Izdelava ==
Klekljarice ustvarjajo čipke s pomočjo papircev (na njih je s svinčnikom narisana oblika čipke), ki jih namestijo na [[bula (čipkarstvo)|bulo]] (valjast predmet, na katerega vstavljajo čipke in je po navadi postavljen v nizko [[košara|košarico]]).
V zadnjem času je v čipkarstvu v sodelovanju z NTF Univerze v Ljubljani,<ref name="Tina Koder objave">
{{cite web
|url = http://www.idrijalace.org/portfolio/objave
| title = Tina Koder objave
| accessdate = 23.11.2009
| publisher = Tina Koder
}}</ref> opaziti napredek v smeri sodobne in [[Avtorska idrijska čipka|avtorke idrijske čipke]].
== Viri ==
| |||