|
Pri zajedavskih vrstah je število nog lahko reducirano, prav tako imajo samo tri pare nog [[ličinka|ličinke]]. Zajedavske vrste imajo sesanju prilagojene ustne dele, medtem ko so pri plenilskih [[pipalka|pipalke]] škarjaste ali kleščaste.
'''--[[Posebno:Prispevki/89.142.13.146|89.142.13.146]] 16:44, 14. november 2009 (CET)Krepko besedilo'''
==Sistematika==
sas te ziva bitja so ful ogabna pa ne se takoj to zbrisat plzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzzz
[[slika:Tick male (aka).jpg|thumb|Samec klopa]]
Sistematika pršic je težavna iz več razlogov. Med njimi sta najpomembnejša majhna velikost, posledica katere je težavno preučevanje, in izjemna raznolikost v telesni zgradbi. Zaradi slednje se pojavlja domneva, da pršice sploh niso naravna ([[monofilija|monofiletska]]) skupina, temveč da so se [[evolucija|razvile]] ločeno iz nekaterih sorodnih skupin, v glavnem iz [[suhe južine|suhih južin]].
Tradicionalno delimo pršice v dve podskupini:
* [[Acariformes]] - pršice v vsakdanjem pomenu besede. Večina se prehranjuje z odmrlim organskim materialom ali [[glive|glivami]], del pa je [[rastlinojed]]ih. Za človeka so problematične vrste, ki živijo v njegovih bivališčih, saj so njihovi izločki znani povzročitelji [[alergija|alergije]].
* [[Parasitiformes]] - zajedavske vrste (sem sodijo klopi), mnogo pa je tudi plenilskih.
Nekateri avtorji poleg teh dveh skupin kot enakovredno obravnavajo še majhno skupino [[Opilioacariformes]], ki združuje zajedavske pršice, na pogled podobne suhim južinam (od tod ime). Po mnenju drugih sodijo v skupino Parasitiformes. Tudi taksonomski rang teh dveh oz. treh podskupin še ni splošno sprejet - nekateri jih obravnavajo kot nadredove, drugi pa kot redove.
==Viri==
| 