Edmond Halley: Razlika med redakcijama

Med leti 1701 in [[1703]] je [[stotnik]] Halley na posebni [[tajnost|tajni]] [[odprava|odpravi]] obiskal [[Habsburška monarhija|Habsburško monarhijo]]. V tem času je večkrat obiskal [[Ljubljana|Ljubljano]], [[Trst]], [[Benetke]], [[Dunaj]], [[Gradec]], [[Reka|Reko]] in [[Dalmacija|Dalmacijo]]. Njegova naloga je bila oceniti predvsem [[obalo|obalo]] in obalne instalacije ([[cesta|ceste]], [[fortifikacija|fortifikacije]], ...) za vojaške namene. Načrtoval je [[izkrcanje]] v [[Bakarac|Bakarcu]] med [[španska nasledstvena vojna|špansko nasledstveno vojno]], a je nato [[Anglija]] [[1706]] raje zasedla [[Gibraltar]] in pristanišče [[Mahega]]. Leta 1703 je opravil zadnje svoje potovanje v [[jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]] v [[vojaška služba|vojaški službi]]. [[10. januar]]ja 1703 je v zelo slabem [[vreme]]nu prišel na Dunaj, od koder je preko Gradca in Ljubljane prišel v Trst. Tu sta mu civilni [[guverner]] [[mesto|mesta]] [[grof]] [[Janez Strassoldo]] in [[vojaški guverner]] grof [[Janez Ernst Herberstein]] pomagala izmeriti globino [[voda|vode]] in velikost [[pristanišče|pristanišča]]. Glede na ugotovitve je zavrnil možnost, da bi Trst postal [[pomorsko oporišče]]. Nato se je odpravil v [[Bakarski zaliv]] in v [[Kraljevica|Kraljevico]]. Tu je naredil načrt za zgraditev štirih utrjenih [[baterija (vojaštvo)|baterij]] s 66 [[top]]ovi (njegove načrte so nato uporabiti za izgradnjo ceste Karoline čez [[Gorski kotar]]). [[15. januar]]ja je obiskal [[Senj]]. Ponovno je izmeril globino [[morje|morja]] pri Bakarcu in se nato čez [[Karlobag]], Reko, Ljubljano in Gradec vrnil na Dunaj, kjer je [[3. marec|3. marca]] izročil [[cesar]]ju [[Leopold I. Habsburški|Leopoldu I.]] zemljevide, ki jih je naredil med potjo. Dva tedna pozneje je odpotoval v [[London]], a se je [[23. julij]]a vrnil nazaj na Dunaj, saj je utrjevanje Bakarca potekalo prepočasi. Na Dunaju ga je sprejel [[Evgen Savojski]]. Njegova pot nazaj v Bakarac je trajala dva tedna, kjer je nadzoroval graditev.

Najvažnejši njegovi deli sta že omenjeni zvezdni katalog ''Catalogus stellarum australium'' (1679) in ''Prikaz astronomije kometov'' (''Synopsis on Cometary Astronomy'' (''Synopsis astronomiae cometicae'')), ki ga je začel pisati leta [[1682]] ter objavil leta [[1705]]. V delu je uporabil [[Newtonovi zakoni gibanja|Newtonove gibalne zakone]] na vse razpoložljive [[podatek|podatke]] o [[komet]]ih in matematično pokazal, da imajo kometi [[elipsa]]ste tire. Določil je tir in [[obhodna doba|obhodno dobo]] kometa iz leta [[1682]], ki se danes na [[Nicolas Louis de Lacaille|de LacailleLacailleovo]]ovo pobudo imenuje po njem [[Halleyjev komet]] in napovedal njegovo ponovno pojavljanje leta [[1757]]. Tako je pokazal, da so kometi del [[Osončje|Osončja]].

S primerjanjem novih astronomskih meritev s podatki iz [[Ptolemej]]evega astronomskega zbornika ''Almagest'' je leta [[1718]] odkril lastno teorijo o [[gibanje|gibanju]] zvezd stalnic. S primerjanjem [[lega|položajev]] zvezd, ki jih je sam določil s položajem istih zvezd, ki so jih določili [[Tycho Brahe|de Brahe]] in [[Grki|grški]] astronomi Ptolemej, [[Hiparh]] in [[Timoharis]], je odkril njihova [[lastno gibanje|lastna gibanja]]. Prav gotovo je to odkril za bližnje zvezde [[Sirij]], [[Prokion]], [[Arktur]] in [[Aldebaran]]. Prvi je odkril, da se medsebojne lege zvezd s časom spreminjajo že [[I Sin]], kar pa niso upoštevali. Za Halleyjevo okritje se je zavzel Giovanni Cassini, [[James Bradley|Bradley]] pa je bil proti in je leta [[1742]] mislil, da so gibanja le navidezna zaradi gibanja Sonca po [[prostor]]u. Šele leta [[1775]] so se prepričali, da to ne drži, ko je [[Tobias Mayer]] iz [[Ole Christensen Rømer|RømerRømerjevih]]jevih, de Lacaillevih in svojih opazovanj objavil lastna gibanja preko 100 zvezd. Kasneje so [[Friedrich Wilhelm August Argelander|Argelander]], [[Friedrich Wilhelm Bessel|Bessel]] in drugi izdali kataloge z lastnimi gibanji zvezd. Z razvojem fotografskih postopkov v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] so množično določevali lastna gibanja, tako da jih poznamo danes že več kot za 300.000 zvezd. Na observatoriju Greenwich je Halley leta [[1721]] začel z 18 letnim proučevanjem [[Luna|Luninega]] gibanja okoli Zemlje.

Po njem se imenujeta [[krater]]ja na [[Luna|Luni]] ([[Halley (Lunin krater)|Halley]]), na [[Mars (planet)|MarsMarsu]]u ([[Halley (Marsov krater)|Halley]]) in [[asteroid]] [[asteroidni pas|glavnega pasu]] [[2688 Halley]].

[[ga:EdmundEdmond Halley]]