Trojanska vojna: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Spreminjanje: ka:ტროის ომი |
m pnp/+p/+ktgr |
||
Vrstica 1:
[[Slika:J G Trautmann Das brennende Troja.jpg||thumb|right|250px|Padec Troje, [[Johann Georg Trautmann]] (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, [[Karlsruhe]]]]
'''Trojánska vòjna''' je po izročilu vojna [[Ahajci|Ahajcev]] proti mestu [[Troja]] v [[Mala Azija|Mali Aziji]], povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg [[Lepa Helena|Helene]], žene [[
== Mit o trojanski vojni ==
Je del grške mitologije. Na začetku nam pripoveduje o ustanovitvi Troje. [[Teukrij]] je ustanovil naselje Teukrija. Ko je Teukrij sprejel [[Dardan]]a in mu dal hčer za ženo in svoje ozemlje, se je ta preimenovala v Dardanijo. Njegov naslednik pa je bil [[Erihtonij]], ki je imel sina [[Tros]]a, po katerem se je mesto imenovalo Troja. Njegov sin [[Ilos]] pa očetu ne jemlje ozemlja, ampak zraven ustanovi svoje, ki se imenuje [[Ilion]] (ki se je čez kakih 1000 let združilo s Trojo). Ilosov sin [[Laomedon]] pa se je odločil, da
Na svatbo morske [[nimfa|nimfe]] [[Tetida|Tetide]] s [[Tesalija|tesalskim]] kraljem Peleom so bili povabljeni vsi bogovi razen [[Erida (mitologija)|Eride]], ki je na zabavi odvrgla zlato jabolko z napisom »Najlepši«. Za to jabolko so se potegovale tri boginje: [[Afrodita]], [[Atena]] in [[Hera]]. Niso se mogle zediniti. Zato jim je [[Zeus]] rekel, da naj o tem vprašajo Priamovega sina Parisa. Ko je temu vsaka nekaj ponudila, se je odločil, da bo izbral Afrodito in njeno ponudbo, da dobi najlepšo žensko na svetu. To pa je razjezilo Hero in Ateno, ki sta mu nastavili past. Na zabavi spartanskega kralja Menelaja je Paris Menelaju odvzel Heleno in ta se je dogovoril s kraljem [[Mikene|Miken]], svojim bratom [[Agamemnon]]om, o maščevanju. Tako se je začela trojanska vojna.
Kralj Miken Agamemnon je zbral vojake iz vseh grških dežel in vojna je trajala deset let. Pred to vojno pa videc [[Kalhas]] napove, da bo Troja v desetem letu padla. In tudi je. Ahajci so z ladjami prispeli na obale Troje.
Ahil se od takrat do smrti njegovega prijatelja [[Patroklej]]a ni boril. Medtem pride do dvoboja med Hektorjem in [[Ajant]]om, ki je neodločen. Tudi do dvoboja Parisa in Menelaja za Heleno pride, a tam boginja Afrodita Parisa v poslednjem trenutku reši poraza, kajti zavije ga v meglo in odvede z bojišča. Pride do premirja. A takoj po njem Trojanci zažgejo velik del nasipa. Sicer so Ahajci ves čas preživljali ob nasipu. Ko se Patroklej preveč oddalji od ladij, ga Trojanci umore. Tu se zgodi nenavaden preobrat. Zaradi Ahilove jeze (srda) se Ahil pomeri s Hektorjem in ga ubije ter njegovo truplo vzame s sabo.
Grki pa si medtem zamislijo izvirno
Sicer pa je mit napisan tudi v ''Najlepših antičnih pripovedkah'' [[Gustav Schwab|Gustava Schwaba]]. Ta pa se zanesuje na zapise Daresa Frigijca,
{{Portal-Vojaštvo}}
[[Kategorija:Antična Grčija]] [[Kategorija:Grška mitologija]]
[[Kategorija:Vojne starega veka]]
|