Redakcija: 16:26, 8. avgust 2005 uredi 194.165.116.57 (pogovor) →‎Podtipi ← Starejše urejanje		Redakcija: 10:16, 8. september 2005 uredi razveljavi KocjoBot (pogovor \| prispevki) Boti 303.341 urejanj m Bot: Avtomatizirana zamenjava besedila (-Ponavadi +Po navadi) Novejše urejanje →
Vrstica 78: Zvezde spektralnega razreda '''O''' so zelo vroče in svetle in so navidezno modre barve. Naos v ozvezdju Krme sveti s svetlostjo, ki je blizu milijonkrat večja od Sončevega absolutnega izseva. Te zvezde so močno ionizirane in imajo nevtralne črte helija in zelo šibke vodikove črte. Zvezde spektralnega razreda O največ sevajo v ultravijoličnem delu elektromagnetnega valovanja, zaradi česar so modre barve. Zvezde spektralnega razreda B so tudi izredno svetle. Rigel (v Orionu) je tipičen primer modre orjakinje spektralnega razreda '''B'''. Njihov spekter ima črte nevtralnega helija in zmerne vodikove črte. Tako kot zvezde spektralnega razreda O so B zvezde izjemno močne, kar pomeni, da živijo izredno kratek čas na glavni veji. ~~Ponavadi~~Po navadi niso tam, kjer so nastale. ~~Ponavadi~~Po navadi so v kopicah, ki jih zaradi tega imenujemo OB1 povezave, ki so povezane z orjaškimi molekularnimi oblaki. Orionova OB1 povezava je celoten spiralni rokav naše galaksije, ki jo imenujemo Rimska cesta (svetlejše zvezde naredijo rokav vidno svetlejšega, čeprav tam ni več zvezd, kot kjerkoli drugje) in so vse zajete v ozvezdju Oriona. Zvezde spektralnega razreda A so med tistimi, ki jih vidimo s prostim očesom. Deneb (ozvezdje Labod) je naslednja zvezda strašne moči, medtem, ko je Sirij tudi zvezda spektralnega razreda A, a niti približno ni enako svetla. Kot v spektralnem razredu O, so bele barve. Veliko belih pritlikavk spada v ta razred. Imajo močne vodikove črte in tudi inonizirane kovine.

Spektralni razred: Razlika med redakcijama