Galvanski člen: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika »193.2.190.229« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »Yerpo« |
denanoškrbinizacija (TM) |
||
Vrstica 1:
[[slika:Electrochemical element with salt bridge.png|thumb|200px|Shema galvanskega člena]]
'''Galvanski člen''' (tudi '''napetostni člen''') je spontani [[elektrika|električni]] izvir, ki nastane, če z [[elektrolit]]om [[spojina|spojimo]] dve različni [[kovina|kovini]].
Sestavljen je iz dveh polčlenov. Enostaven polčlen je sestavljen iz kosa [[kovina|kovine]], potopljene v [[raztopina|raztopino]] [[sol (kemija)|soli]] te kovine. Raztopina soli vsebuje kovinski [[kation]] in drug [[anion]] za uravnavanje [[električni naboj|naboja]]. Kovina v polčlenu je v dveh [[oksidacijsko stanje|oksidacijskih stanjih]], med katerima poteka [[redoks reakcija]]. Kovina enega polčlena lahko reducira kation drugega in nasprotno, kation drugega lahko oksidira kovino prvega. Raztopini morata biti ločeni s solnim mostičkom ali porozno membrano da se ne zmešata. Ker mora biti po [[zakon o ohranitvi naboja|zakonu o ohranitvi naboja]] tok [[elektron]]ov v obe smeri enak, nastane na stiku [[prevodnik]]a z obema kovinama [[električni tok]]. Ta pojav izkoriščamo v [[baterija (elektrika)|baterijah]], ki lahko vsebujejo enega ali več galvanskih členov in predstavljajo priročno kemično shrambo elektrike za poganjanje električnih naprav.
V nasprotni smeri deluje [[elektrolitski člen]], kjer električni tok poganja kemijsko reakcijo.
Člen je dobil ime po [[Luigi Galvani|Luigiu Galvaniju]], ki je leta 1780 po naključju ugotovil, da [[žaba]] skrči [[mišica|mišico]], če se dotakne [[živec|živca]] z dvema različnima [[kovina]]ma, ki se na drugem mestu stikata. Na podlagi tega odkritja je povezal elektriko z »življenjsko silo«, zato velja za utemeljitelja [[bioelektrika|bioelektrike]].
{{chem-stub}}
| |||