Wikipedija

Plenica: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
PoloncaS (pogovor | prispevki)
4 urejanja
Brez povzetka urejanja
m {{slog}}
Vrstica 1:
{{slog|bolj ali manj vse}}
 
ZGODOVINA
 
Kdaj je človek začel povijati otroka v plenice, ni znano. VerjetnoPrve zelo»pleničke« kmaluso zatem,bile koiz siživalskih je mož čez ledja opasal živalsko kožokož, ženalistov pasvilnice jein počistiladrugih jamorazpoložljivih domaterialov. teRedki mere,zapisi dao »kupčki«takem vanjonačinu nisopovijanja večso sodili.se Pleničkeohranili soiz najbržčasov ena prvih rečiEgipčanov, ki je človeka ločilaAztekov odin živaliRimljanov.
Prve »pleničke« so bile iz živalskih kož, listov svilnice in drugih razpoložljivih materialov. Redki zapisi o takem načinu povijanja so se ohranili iz časov Egipčanov, Aztekov in Rimljanov.
 
Trdno povijanje celega otroka v plenico in trakove iz lanu, bombaža ali volne je v Evropi poznano že od antike dalje, še danes pa ga prakticirajo v Indiji (zagovorniki joge).
Vrstica 40 ⟶ 41:
Številne mame so precej dvomile o umetnih materialih, a kljub vsemu so si želele hitrejšega dela s pleničkami – čim manj pranja, likanja, zlaganja.
 
V zgodnjih devetdesetih letih se je na račun ekološkegaokoljskega osveščanja povečalo zavedanje o onesnaževanju narave z odpadki, podnebnih spremembah, onesnaženosti vode… zato se je začela velika vrnitev pralnih pleničk. Prve krojene pralne pleničke naj bi izdelali v podjetju Motherease, ki so začeli prodajati praktične pleničke najprej po Kanadi, potem pa še po celotni Ameriki. Ker propaganda za ponovno pranje pleničk in osveščanje o onesnaženosti v Kanadi traja precej dlje kot po drugih državah, so na tem področju močno napredovali. Izračunali so, da predstavljajo pleničke za enkratno uporabo 2 % trdnih odpadkov. Številne družine uporabljajo pralne pleničke, za nakup pa prejmejo tudi subvencije. S subvencijami pomagajo k nakupu pralnih pleničk tudi v drugih državah: Avstriji, Francij, Angliji … Subvencioniranje je različno – na državni, regijski ali občinski ravni. V Angliji odvržejo 8 milijonov plenic dnevno, zato poleg subvencije ponujajo tudi pralne servise za dodatno udobje, ker mamice nimajo časa. V Italiji dobijo starši ob rojstvu bon za nakup pralnih plenic, občine pa tudi dejavno spodbujajo uporabo le-teh. … in še bi lahko naštevali.
 
STROŠKI
Vrstica 47 ⟶ 48:
 
V SLOVENIJI
V Sloveniji so začeli izključno uporabljati plenice za enkratno uporabo konec osemdesetih let. V tujini izvajajo dolgotrajne študije o plenicah na področju ekologijevarovanja okolja ter zdravja otrok, pri nas pa žal ni izvedena nobena raziskava na tem področju.
Leta 2001 sta dve slovenski podjetji začeli izdelovati krojene pralne pleničke (Racman in Štorklja). Ozaveščenost prebivalstva se le počasi povečuje, saj ni nikakršnih državnih ali regijskih programov za spodbujanje uporabe pralnih pleničk, kaj šele subvencij. V zadnjem letu se je močno povečala ponudba tujih proizvajalcev pralnih plenic, vendar je največji delež prodanih pleničk, proizvedenih doma.
Tako kot se je za pleničke za enkratno uporabo poslovenil izraz »pamperske«, se je za pralne pleničke pogovorno začel uporabljati izraz »racmanke«.
 
 
Danes večina mamic za svoje dojenčke uporablja pleničke za enkratno uporabo. En otrok tako v času, ko se privadi na kahlico, porabi 5000 do 6000 pleničk, za kar podrejo 4,5 drevesa (celulozno polnilo), za umetne materiale pa porabijo ogromne količine nafte, vode in energije. En otrok tako »proizvede« 1,5–2 toni odpadkov. Ker so pleničke v veliki meri iz umetnih materialov, je čas razpadanja glede na dobo človeškega življenja izredno dolg – 500 let, nekateri materiali pa se nikoli dokončno ne razgradijo.▼
EKOLOGIJA
 
▲ Danes večina mamic za svoje dojenčke uporablja pleničke za enkratno uporabo. En otrok tako v času, ko se privadi na kahlico, porabi 5000 do 6000 pleničk, za kar podrejo 4,5 drevesa (celulozno polnilo), za umetne materiale pa porabijo ogromne količine nafte, vode in energije. En otrok tako »proizvede« 1,5–2 toni odpadkov. Ker so pleničke v veliki meri iz umetnih materialov, je čas razpadanja glede na dobo človeškega življenja izredno dolg – 500 let, nekateri materiali pa se nikoli dokončno ne razgradijo.
Narave pa izdelava pleničk za enkratno uporabo ne obremenjuje le s smetmi, temveč tudi z ostalim: številnimi kemičnimi snovmi, ki nastajajo med izdelavo pleničk, in tistimi, ki jih dodajajo: za večjo vpojnost, proti glivicam, losijone in kreme, za kazalnik, koliko tekočine je v plenički (ker na otip deluje suha), barve… Poleg tega pa večina staršev blato zavije v pleničko, (namesto da bi ga vrgli v stranišče). Tako pristane na deponijah, kjer razgradnja človeškega blata ni zadostna (kot npr. v greznicah) in lahko pride do onesnaženja podtalnice, okužbe pa lahko raznosijo tudi žuželke.
 
Tudi pralne pleničke bistveno bolj onesnažujejo okolje, kot so ga, dokler so matere prale na potokih, saj za pranje uporabljamo pralni prašek, vodo in električno energijo. Bombaž, ki je pridelan na konvencionalen način, velja za drugo najmočneje škropljeno rastlino na svetu. Za enega otroka je potrebnih 15–20 pralnih plenic (če imajo nastavljivo velikost, sicer več). Onesnaženje pa lahko uporabniki močno zmanjšajo s pranjem na nižji temperaturi, sušenjem na vrvi, izbiro pleničk iz ekološkosonaravno pridelanega bombaža ali bambusa, izbiro bolj ekološkihokolju prijaznih sredstev za pranje.
Dilemam o tem, katere pleničke so boljše, udobnejše, bolj zdrave, enostavnjše… ni konca. Izvedene so bile že številne raziskave. Medtem, ko je raziskava Tehniške univerze v Gradcu leta 1997 pokazala, da pleničke za enkratno uporabo obremenijo naravo 2,5-krat bolj kot pralne pleničke, rezultati raziskave, izvedene leta 2008 v Veliki Britaniji, dokazujejo, da razlike med pleničkami za enkratno uporabo in pralnimi pleničkami sploh ni! (Dejstvo pa je, da so bile v to raziskavo vključene le pleničke iz konvencionalno pridelanega bombaža in so domnevali, da se uporablja predpisana količina pralnega praška, mehčalec, posebno sredstvo za izplakovanje plenic (ki v Sloveniji sploh ni na voljo), da se sušijo v sušilnem stroju…) ▼
 
▲ Dilemam o tem, katere pleničke so boljše, udobnejše, bolj zdrave, enostavnjše… ni konca. Izvedene so bile že številne raziskave. Medtem, ko je raziskava Tehniške univerze v Gradcu leta 1997 pokazala, da pleničke za enkratno uporabo obremenijo naravo 2,5-krat bolj kot pralne pleničke, rezultati raziskave, izvedene leta 2008 v Veliki Britaniji, dokazujejo, da razlike med pleničkami za enkratno uporabo in pralnimi pleničkami sploh ni! (Dejstvo pa je, da so bile v to raziskavo vključene le pleničke iz konvencionalno pridelanega bombaža in so domnevali, da se uporablja predpisana količina pralnega praška, mehčalec, posebno sredstvo za izplakovanje plenic (ki v Sloveniji sploh ni na voljo), da se sušijo v sušilnem stroju…)
 
 
Vrstica 69 ⟶ 72:
Leta 1987 je bil v Sunday Democrat and Chronicle objavljen članek o takrat novih pleničkah Pampers Ultra, v katerih naj bi bil gel, ki je povzročal draženje kože, krvavitve podpleničnega predela, vročino in bruhanje pri dojenčkih. Zaposleni v podjetju Pampers pa naj bi imeli težave s kronično utrujenostjo, težavami s spolnimi organi, upočasnjenim celjenjem ran in izgubo teže. ( http://www.healthydiapers.com/hs.html)
 
Plenice razkužijo in dosežejo belo barvo s pomočjo klora. Pri postopkih dela s klorom ostane v pleničkah stranski produkt dioksin. Dioksin je izredno strupena rakotvorna snov, ki nima minimalnih dovoljenih količin. Najdemo ga tako v pleničkah za enkratno uporabo kot pralnih pleničkah, kadar so le-te iz konvencionalno pridelanega in obdelanega bombaža, vendar je v slednjih štirikrat manjša količina kot v plenicah za enkratno uporabo. V nebeljenih in ekološkosonaravno pridelanih materialih dioksina kot stranskega produkta beljejna ne najdemo.
 
Maja 2000 je Greenpeace objavil raziskavo (http://archive.greenpeace.org/pressreleases/toxics/2000may152.html), v kateri so potrdili vsebnost strupenega pesticida TBT v pleničkah: podjetja Procter & Gamble "Pampers Baby Dry Mini" in "Baby Dry", v pleničkah podjetja Paul Hartmann "Fixies Ultra Dry" ter v LedysanSpa's "United Colours of Benetton Junior unisex". TBT je pesticid, ki ga sicer uporabljajo za škropljenje polj, kjer je njegova uporaba močno omejena, saj je hud hormonski motilec imunskega sistema. Greenpeace je zaheval prepoved dodajanja TBT, vendar podatkov o tem, ali se je to dejansko končalo, ni zaslediti.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Plenica«