Herbard VIII. Turjaški: Razlika med redakcijama

{{popravi|neupoštevanje [[WP:BIO]]}}

 

 

Herbard se je rodil v času, ko so življenje na Kranjskem zaznamovali predvsem trije dejavniki: širjenje reformacije, [[turški vpadi]] in [[kmečki upori]]. Kot mladenič se je šolal na Dunaju. Že kmalu v mladosti se je srečal s protestantizmom in se spreobrnil k evangeličanski veri. Tako kot sta mu narekovala vojaški talent in temperament, se je po zgledu mnogih svojih prednikov Turjaških, podal na vojaško pot. Pod izkušenim vodstvom Ivana pl. [[Ivan Lenković|Lenkovića]], takratnega mejnega poveljnika [[Štajerska|Štajerske]] in [[Slovenska marka|Slovenske krajine]] in organizatorja Vojne krajine na Hrvaškem, je dobil mladi Auersperg priložnost, da se izkaže v neposrednih bojih s Turki. Njegove zasluge na vojaškem polju so bile tako velike, da so ga leta 1548, ko je bil star komaj 20 let, izbrali za glavarja [[Uskoki|Uskokov]] v takrat strateško pomembni mejni utrdbi [[Senj]] na [[Dalmacija|dalmatinski]] obali. 14. marca 1550 je sledilo povišanje v svobodnega gospoda, leta 1557 pa še imenovanje za podpoveljnika na hrvaški meji. Leta 1556 je v dolini reke [[Una|Une]], blizu utrdbe [[Bosanski Novi|Novi]] v današnji zahodni [[Bosna in Hercegovina|Bosni]] premagal turško vojsko in ujel njenega poveljnika. Za to dejanje je bil imenovan za deželnega glavarja Kranjske, položaj, ki je v tistih nemirnih časih predstavljal velik izziv. Funkcijo deželnega glavarja je obdržal in opravljal vse do svoje smrti leta 1575, po drugih virih do leta 1572. Leta 1569 je kot general-poveljnik prevzel tudi upravo nad celotno hrvaško Vojno krajino.

 

 

== Spodbujevalec protestantizma na Kranjskem ==

 

 

V cerkvi Sv. Kancijana, v neposredni bližini Turjaka, so Turjaški od leta 1564 nastavili protestantskega duhovnika. Prav tako je lahko od takrat dalje tudi vse [[maša|maše]] v grajski kapeli daroval izključno luteranski duhovnik.

== Bitka pri Budačkem in smrt ==

=== Predpriprave ===

 

=== Potek bitke ===

Turjaškemu se je pridružilo okoli 1000 konjenikov in približno 1000 pešakov. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] poroča, da je Turjaški pred bitko preživel nemirno noč, kot da bi slutil, da bo kmalu izdan, obkoljen in izgubljen. Še v temi je dal prebuditi svoje služabnike, se oblekel v polno bojno opremo in poslal štiri hrvaške viteze v izvidnico. Bilo je 22. septembra 1575. Spregovoril je še nekaj vzpodbudnih besed s svojim sinom, zvestim soborcem Friderikom Višnjegorskim, poglavarjem strelcev, in drugimi. Nato se je namenil, da pregleda svoje čete.

 

 

Enote Turjaškega, ki so bile številčno večkratno podrejene turškim (poročila govorijo o 10.000 do 12.000 turških bojevnikih) so bile uničene. Poleg Turjaškega so padli tudi Friderik Višnjegorski, Daniel von Tettau in še 200 drugih iz najožjega spremstva. Volk Engelbert Turjaški, Herbardov sin, Balthasar von Gusitsch, Volk Ensthaler, Tomaž Čadež, Julius von Sara in Christoph Purgstaller so bili ujeti. Nekaj članov odprave je pobegnilo nazaj na Pobrežje, kjer so poročali o popolnem porazu.

 

Zmaga nad Herbardom Turjaškim, slavnim glavarjem vojvodine Kranjske in vrhovnim poveljnikom hrvaške Vojne krajine je bila za Turke velik uspeh. 9. decembra 1575 je Istanbul doživel zmagoslaven pohod turških čet, zmagovalk nad Turjaškim, skozi mesto. Takratni odposlanec rimskega cesarja pri otomanskem sultanu je sprevod opisal nekako takole: v povorki so Turki slavnostno nosili na kopja nabodeni glavi Herbarda in njegovega tovariša, Friderika Višnjegorskega. Vsako kopje je nosil tisti, ki je umrlega dejansko obglavil. Turek Deli Peruana, ki je obglavil Turjaškega, je bil imenovan za zaima, plačo pa so mu povišali na 250 zlatnikov. Imel je tudi možnost, da bo povzdignjen na rang alorija ali sansabega. Turek Deli Regiex, ki je obglavil Višnjegorskega, je bil prav tako povzdignjen za zaima in dodeljena mu je bila letna plača 2000 asperov. Odsekana glava kranjskega deželnega glavarja je delovala s svojo rdeče-sivo brado in osivelimi lasmi nekako "prijateljsko". Glava Višnjegorskega je delovala nekako bolj dolga in je bila brez brade.

 

 

 

Branko Reisp: Turjak – Zbirka vodnikov – Kulturni in naravni spomeniki Slovenije – št. 94, Ljubljana 1979,

 

Peter von Radics: Herbard VIII., Freiherr zu Auersperg (Dunaj 1862).

 

 

[[Kategorija:Auerspergi]]