Nova Gvineja: Razlika med redakcijama

'''Nova Gvineja''' je [[otok]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], ki leži severno od [[Avstralija|Avstralije]] in je s površino 785.753 km² za [[Grenlandija|Grenlandijo]] drugi največji svetovni otok. Od Avstralije se je ločil šele med zadnjo [[ledena doba|ledeno dobo]], ko je poplavilo območje, ki mu danes pravimo [[Torresov preliv]]. Dolgo časa je bil poznan kot '''Papua'''. Njegov najvišji vrh je [[Puncak Jaya]] s 4.884 [[metri nadmorske višine]].

 

Politično si Novo Gvinejo delita državi [[Indonezija]] in [[Papua Nova Gvineja]] na približno enaki polovici. Na zahodnem delu otoka sta indonezijski provinci [[Papua (Indonezija)|Papua]] in [[Zahodna Papua]], na vzhodu pa leži kopenski del neodvisne države Papua Nova Gvineja.

 

Nova Gvineja je [[tropi|tropski]] otok, v veliki meri porasel z [[deževni gozd|deževnim gozdom]]. Od vzhoda proti zahodu poteka [[apnenec|apnenčasto]] centralno gorovje v dolžini 1600 km, ki vsebuje nekaj najvišjih vrhov v [[Oceanija|Oceaniji]]. Južno in severno od njega ležijo obsežne nizke ravnine. [[Geologija|Geološko]] je del [[Indo-avstralska plošča|Indo-avstralske plošče]], leži na isti [[kontinentalna polica|kontinentalni polici]] kot Avstralija. [[Podnebje]] je toplo in vlažno z izjemo najvišje ležečih predelov. Gozdna meja je pri 4000 m nadmorske višine, nad njo pa se nahaja tudi nekaj stalnih ekvatorialnih [[ledenik]]ov.

 

Otok je izredno bogat s stališča [[biodiverziteta|biodiverzitete]] - ocenjujejo, da na njem živi med 5 in 10% vseh [[vrsta (biologija)|vrst]] živih bitij, kar je številka, primerljiva s celotno [[Avstralija|Avstralijo]]. Večina flore in favne ima avstralske korenine zaradi dejstva, da je prišlo do ločitve šele pred razmeroma kratkim, mnogo vrst pa je tudi [[endemit|endemičnih]] (med njimi npr. 69% vrst [[sesalci|sesalcev]] in 56% vrst [[ptiči|ptičev]], ki gnezdijo na otoku). Zaradi neraziskanosti velik del flore in favne še ni opisan. Pomembni so tudi [[koralni greben]]i v morju, ki obkroža otok, s 1200 poznanimi vrstami [[ribe|rib]] in 600 vrstami [[koralnjaki|koralnjakov]] (75% vseh svetovnih vrst).

 

Na otoku živi okoli 7,1 milijona prebivalcev, prvič je bil naseljen pred 40.000 do 60.000 leti. Zaradi gosto poraslega in goratega terena so stiki med naselji težavni in na otoku danes obstaja blizu tisoč [[domorodno ljudstvo|plemenskih skupin]], ki govorijo skoraj toliko različnih [[jezik]]ov. Veliki deli Nove Gvineje so še neraziskani in ocenjujejo, da tam obstaja 44 od okoli 110 plemen na svetu, ki še niso imela nobenega stika s sodobno civilizacijo.<ref>[http://www.survival-international.org/news/2191 BBC: First contact with isolated tribes?] Survival international, 25. januar 2007. Pridobljeno '''9.1.2008'''. {{ikona en}}</ref> Nova Gvineja je poznana po [[kanibalizem|kanibalizmu]], ki ga še vedno prakticirajo nekatere skupine domorodcev.

 

Največja mesta so na zahodni strani [[Jayapura]] (200.000 prebivalcev leta 2002) in [[Manokwari]], na vzhodni pa [[Port Moresby]] (glavno mesto Papue Nove Gvineje, ok. 255.000 prebivalcev leta 2000) ter [[Lae]] (okoli 120.000 prebivalcev).

 

{{refsez}}

 

* {{ikona en}} [http://www.papuaweb.org/ PapuaWeb]

 

[[ca:Nova Guinea]]

[[cs:Nová Guinea]]

[[da:Ny Guinea]]

[[de:Neuguinea]]

[[fr:Nouvelle-Guinée]]

[[fy:Nij-Guinee]]

[[gl:Illa de Nova Guinea]]

[[he:גינאה החדשה]]

[[hr:Nova Gvineja]]

[[id:Pulau Irian]]

[[lv:Jaungvineja]]

[[nl:Nieuw-Guinea]]

[[no:Ny-Guinea]]

[[pam:New Guinea]]