Emanuel Lasker: Razlika med redakcijama

Lasker je študiral [[matematika|matematiko]] in [[filozofija|filozofijo]] na [[univerza]]h [[Univerza v Berlinu|v BerlinBerlinu]]u, [[Univerza v Göttingenu|v GöttingenGöttingenu]]u in [[Univerza v Heidelberhu|v HeidelbergHeidelbergu]]u in med študijem igral [[šah]].

Leta [[1894]] je postal drugi [[šahovski svetovni prvaki|svetovni šahovski prvak]], ko je premagal [[Wilhelm Steinitz|SteinitzSteinitza]]a z 10. dobljenimi, 5. izgubljenimi igrami in 4. remiji (+10 -5 =4). Naslov prvaka je obdržal 27 let, najdlje od vseh svetovnih prvakov. Njegove velike [[turnir]]ske zmage so [[London]] ([[1899]]), [[Sankt-Peterburg]] ([[1896]] in [[1914]]), New York ([[1924]]).

Leta [[1902]] je pod [[David Hilbert|HilbertHilbertovim]]ovim [[mentor]]stvom [[doktorat|doktoriral]] iz matematike. V matematiki je njegov najbolj znan prispevek dokaz [[izrek Lasker-Noetherjeve|Lasker-Noetherjeve izreka]] za poseben primer [[ideal (teorija kolobarjev)|idealidealov]]ov v [[polinomski kolobar|polinomskih kolobarjih]], ki igra podobno vlogo kot [[praštevilski razcep]] za [[celo število|cela števila]]. [[Komutativni kolobar|Komutativni]] [[kolobar]] ''R'' se imenuje Laskerjev kolobar, če lahko vsak ideal ''R'' predstavimo kot presek končnega števila osnovnih idealov.

* J. Hannak, ''Emanul Lasker: Življenje šahovskega velemojstra'' (''Emanuel Lasker: The Life of a Chess Master'') (1952, ponatisnjeno Dover, 1991). ISBN 04862670670-486-26706-7

* Irving Chernev, ''Dvanajst velikih šahistov in njihovih najboljših iger'' (''Twelve Great Chess Players and Their Best Games'') (Dover; avgust 1995). ISBN 04862867460-486-28674-6

== Zunanje povezave ==