Računalniška igra: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
prenos slošne vsebine v članek videoigra, malo dopolnjeno in urejeno
Lacen (pogovor | prispevki)
Vrstica 12:
=== Igralni pogon ===
 
Igralni pogon (''game engine'') je sestavni del računalniške igre, na osnovi katere igra deluje. To je skupek uporabnih funkcij, ki nam pri igranju olajšajo delo z zvokom[[zvok]]om, grafiko, [[fizika|fiziko]], povezovanjem… Razvijalci grafičnih pogonov morajo upoštevati zmogljivosti [[strojna oprema|strojne opreme]], da lahko naredijo igro, ki deluje zadovoljivo tekoče in ponuja privlačno grafično podobo ter igralnost.
 
=== Oprema računalnika ===
 
Dandanes je v svetu računalniških iger veliko povpraševanja po strojni opremi računalnika. Te pogosto zahtevajo hiter [[mikroprocesor]] (CPU), ki omogoča igranje grafično zahtevnih iger (procesor nadzoruje igro in [[umetna inteligenca|umetno inteligenco]]) ter seveda zdostnozadostno količino delovnega pomnilnika[[pomnilnik]]a (RAM).
 
Podobno se 3D igre opirajo na močan [[grafični procesor]] (GPU - Graphics processing unit), ki pospeši izračun slike pri bolj zapletenih scenah realnem času (realtime). GPU je lahko že integriran del [[matična plošča|matične plošče]], vendar pa tak navadno ne zadošča zahtevam igre – v tem primeru lahko na zaslonu opazimo trepetajočo grafiko ali zmanjšano hitrost sličic (število sličic videa, ki so prikazane na zaslonu vsako sekundo), zaradi česar igranje igre postane podobno nekakšni predstavitvi. Zvočne kartice nudijo izboljšan audio v računalniški igri. Te kartice nudijo izboljšan 3D audio in nudijo krepitev avdia, ki je z integriranim nadomestkom zvočne kartice ni na voljo.
 
Fizično procesna enota (PPU), ki so jo poimenovali PhysX, je namenjena pospeševanju fizičnih simulacij v računalniških igrah. PPU omogoči računalniku, da lahko predela veliko količino kompleksne interakcije oz. medsebojnega vpliva med objekti, telesi oz. predmeti, kot če uporabljamo le procesor. To pomeni, da so vsi posebni učinki pri uporabi PPU-ja, kot so npr. realistično padanje predmetov, megla, ki se ustvarja okoli premikajočih se objektov, pljuskanje vode in dvigajoč se prah, ki ga povzroča hoja, poškodbe okolice pri eksplozijah, trganje in uničevanje določenih materialov (recimo trganje blaga), odziv okolice ob dotiku lika, pa tudi samo gibanje, videti precej bolj realistični. Na kratko povedano – medtem ko je 3D grafika delo grafičnega pospeševalnika ali kartice ter nadzorovanje igre in umetne inteligence mikroprocesorja, fizično procesna enota poskrbi za fiziko oz. obnašanje objektov v igri.
Vrstica 26:
==== Vhodne enote ====
 
Smisel igranja računalniških iger je seveda ta, da nadzorujemo lik oziroma določen objekt (npr. avtomobil,…), ki se giblje in počne stvari tako, kot mu »zapovemo« mi, v čemer pa je tudi glavna razlika med igro in filmom[[film]]om. Da pa bi se lik gibal po naših željah, potrebujemo vhodne enote. Najbolj osnovna je [[tipkovnica]]. Pri igranju igre pritiskamo tipke na njej, od katerih vsaka posebej pomeni določeno dejanje ali premik. Prav tako je ena od preprostejših vhodnih enot miška, s katero pa lahko zaradi majhnega števila gumbov (ima dva do največ pet gumbov) izvajamo precej omejeno število dejanj v igri. Miško lahko v igrah samostojno uporabljamo po navadi le v preprostejših igrah, medtem ko le z miško v 3D igrah, ne moremo narediti veliko.
 
Pri vozniških igrah lahko uporabljamo zanje namenjena [[volan]] in pedala, pri pilotiranju letala pa [[igralna palica|igralno palico (joystick)]], ki pa je uporabna tudi v akcijskih in pustolovskih igrah ter drugih igrah. Podobne naprave, kot sta volan in igralna palica, so uporabne na simulatorjih[[simulator]]jih, med drugim pri simulacijah za urjenje pilotov[[pilot]]ov in plovbnih tehnikov, ki se učijo manevrirati ladje. Eden najbolj priročnih kontrolnih naprav pa je igralni plošček. Enako kot tipkovnica ima kontrolne tipke, ki pa so drugače razporejene, tako da jih s prsti lažje dosežemo, poleg njih pa še dve igralni paličici na sredini.
 
== Večigralstvo ==