Turbo folk: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
m vrnitev sprememb uporabnika »194.249.115.130« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »Klemen Kocjancic« |
||
Vrstica 1:
'''Turbo folk''' (tudi ''turbo-folk'') je priljubljena [[glasbena zvrst]] nastala v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]] v poznih 1980-tih. Nastala je pod vplivom popularnih [[pop folk]] izvajalcev 1980-tih, kot je na primer [[Lepa Brena]].
Turbo folk ima sloves kavarniške [[glasba|glasbe]], zelo priljubljen pa je izraz narodnjaki (''narodnjaci'') tako za glasbo kot za izvajalce. Izraz ''turbofolk'' je prvil uporabil [[Črnogorci|črnogorski]] pevec [[Rambo Amadeus]]. Z njim je sicer na šaljiv način opisoval lasten čudni zvok, ki je združeval različne sloge in vplive, podobno kot švedski način serviranja hrane [[smörgåsbord]]. Najprej je bil izraz le zvočna zbadljivka, fraza, ki je namenoma šaljiva za združevanje dveh nasprotujočih si pojmov - »[[turbo]]«, ki se nanaša na podobo sodobnega industrijskega razvoja in »[[folk]]«, simbol tradicije in podeželskega nazadnjaštva.
Čeprav je turbo folk tesno povezan z izvajalci iz [[Srbija|Srbije]], je bil priljubljen tudi v drugih nekdanjih jugoslovanskih republikah: [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]], [[Hrvaška|Hrvaški]], [[Makedonija|Makedoniji]] in [[Slovenija|Sloveniji]]. Poleg tega je turbo folk prisoten tudi v [[Bolgarija|Bolgariji]], [[Turčija|Turčiji]] in [[Grčija|Grčiji]], kjer se pojavlja vzporedno z ustreznimi krajevnimi zvrstmi: [[čalga|čalgo]], [[arabeska (glasbena zvrst)|arabesko]] in [[laika|laiko]]. Zelo podobna glasbena zvrst je priljubljena v [[Romunija|Romuniji]], kjer je znana kot [[manele]].
Turbo folk je nastal iz pop folka ob velikem vplivu sodobnih zvrsti. Sama [[melodika]] je mešanica [[Srbi|srbske]] etnične in [[Romi|romske]] glasbe, čutiti pa je vpliv [[Arabci|arabske]], [[Turki|turške]] in [[Grki|grške]] [[ljudska glasba|ljudske glasbe]]. V devetdesetih letih je postal turbo-folk v Srbiji eden glavnih medijev za promoviranje državno sponzoriranega [[nacionalizem|nacionalizma]] in velikosrbskih teženj ter poveličevanje t.i. »nove elite« srbskih mafijcev, ki so obogateli in prišli na oblast na sumljiv način.<ref>Tarlać G. (2003). »[http://www.mladina.si/tednik/200312/clanek/ceca/ Vojaški in politični turbo folk]«. ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' 12(2003).</ref> Razširja se predvsem prek medijev, ki jih nadzoruje država, med katerimi ima najvidnejšo vlogo televizijska postaja [[TV Pink]].
Najpomembnejša predstavnica in simbol turbofolka je srbska pevka [[Svetlana Ražnatović]] - Ceca. Njena poroka s srbskim generalom in vojnim zločincem [[Željko Ražnatović|Željkom Ražnatovićem - Arkanom]] leta 1995 po mnenju kritikov simbolizira zvezo med turbofolkom in srbsko oblastjo. Po Ceci se zgledujejo mnogi izvajalci ([[Jelena Karleuša]], [[Rada Adžić]] - 'Dara Bubamara' in drugi, ki so vse bolj priljubljeni). Poleg tega je priljubljen in dejaven tudi velik del pevcev starejše »novokomponirane« narodne glasbe (Lepa Brena, [[Lepa Lukić]], [[Šemsa Suljaković]], [[Bora Drljača]], [[Mile Kitić]], [[Miloš Bojanić]], [[Mitar Mirić]] idr.).
==Viri==
{{refsez}}
{{glasbena škrbina}}
[[Kategorija:Srbska glasba]]
[[Kategorija:Slovenska glasba]]
[[Kategorija:Bosansko-hercegovska glasba]]
[[ast:Turbofolk]]
[[de:Turbo-Folk]]
[[en:Turbo-folk]]
[[es:Turbo-folk]]
[[fr:Turbo folk]]
[[hr:Turbofolk]]
[[ja:ターボ・フォーク]]
[[pl:Turbofolk]]
[[pt:Turbofolk]]
[[simple:Turbofolk]]
[[sr:Турбо-фолк]]
[[sh:Turbofolk]]
[[fi:Turbofolk]]
|