Gnoseologija: Razlika med redakcijama

Osnovna naloga gnoseologije je preučevanje človeških spoznavnih moči, še preden bi se lotili drugega filozofskega preučevanja. Prvi, ki je to jasno opredelil, je bil [[René Descartes]], bolj konkretno je to zahtevo uveljavil [[John Locke]], zato je slednji imenovan za ustanovitelja spoznavne teorije. Njegovo stališče, da v človekovem intelektu ni ničesar, kar ne bi predhodno prešlo čutila, je izhodišče vsej angleški empiristični filozofiji 18. stoletja. Za Lockom, sta misel najprej razvijala filozofa [[David Hume]] in [[George Berkeley]].

 

 

V razpravah o poreklu spoznanja si najbolj pogosto nasprotujeta [[empirizem]], ki meni, da je izvor spoznanja izkustvo, in [[racionalizem]], ki izhaja iz uma. Med njima se je pojavil [[kriticizem]], ki je poskus sinteze in preseganja teh dveh smeri. [[Intuicionalizem]] za vir spoznanja poudarja intuicijo, [[iracionalizem]] v iracionalnih funkcijah duha, [[misticizem]] v nečem, kar je nad umom in je nadnaravno.

 

*Ule, Andrej, '''Logos spoznanja''': osnove spoznavne teorije, ZPS, Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=112071936}}

 

*Miščević, Nenad, '''Uvod v spoznavno teorijo'''. V Analiza, 1999, št. 1, str. 3-17. {{COBISS|ID=8775432}}

 

[[fr:Théorie de la connaissance]]

[[fy:Epistemology]]

[[gl:Epistemoloxía]]

[[he:תורת ההכרה]]