Ujede: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JAnDbot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: ca, id, ka, ro, ta, tr, ukOdstranjevanje: it
m robot Dodajanje: lb:Gräifvullen; kozmetične spremembe
Vrstica 19:
'''Ujede''' ([[znanstveno ime]] '''Falconiformes''') so [[Red (biologija)|red]] okrog 290 [[vrsta (biologija)|vrst]] [[ptiči|ptic]], kamor spadajo dnevne [[ptica roparica|ptice roparice]].
 
== Klasifikacija ==
Klasifikacija ujed je težavna. Tradicionalno jih delimo v štiri [[družina (biologija)|družine]] znotraj enega samega reda. V [[Evropa|Evropi]] pa jih pogosto delijo v dva redova, in sicer združujejo [[sokoli|sokole]] in [[karakare|karakare]] v red ujed (Falconiformes; okrog 60 vrst v 4 skupinah), preostalih 220 vrst (vključno z družino [[Accipitridae]] — [[orli]], [[sokoli]] in številni drugi) pa uvrščajo v poseben red jastrebov ([[Accipitriformes]]). Po fosilnih ostankih je poznana tudi prazgodovinska družina [[Horusornithidae]].
 
Zamisel, da moramo ujede deliti v več redov izhaja iz podmene, da red morda nima skupnega prednika, ki bi si ga ne delil z drugimi pticami. Najspornejši, a tudi najbolje podprt je predlog, da družina Cathartidae niso ujede, temveč sorodnice štorkelj, ki jih uvrščamo v red [[močvirniki|močvirnikov]] (Ciconiiformes). Morfološki podatki pa podpirajo skupno predništvo ujed, zelo sorodne pa so jim morda tudi [[sove]] (Strigiformes).
Vrstica 28:
[[Kariotip]]ska analiza kaže, da so jastrebi novega sveta resnično drugačni in da se Accipitridae razlikujejo od vseh drugih ujed, saj pri njihovih [[mikrokromosom]]ih ugotovimo veliko mero združevanja s srednjevelikimi [[kromosom]]i, kar je pri pticah svojevrstna posebnost (de Boer 1975, Amaral & Jorge 2003, Federico ''et al.'' 2005). Ali ima to za veljavnost predlaganega reda Accipitriformes kakšen pomen, še ni jasno, vendarle pa dokazuje, da so jastrebi [[monofiletska]] skupina.
 
== Značilnosti ==
Ujede izvirajo iz srednjega [[eocen]]a in imajo običajno ostro zakrivljen [[kljun]] z mesnato voščenico na sprednji površini, kjer sta [[nosnica|nosnici]]. [[perut|Krila]] so dolga in dokaj široka. Z njimi so ptice sposobne lebdečega [[let]]enja. Zelo hitro letijo sokoli, najhitrejši pa je [[sokol selec]] ''Falco peregrinus'', ki pri strmoglavljenju celo preseže [[hitrost]] 320 km/h in tako velja za najhitrejšo živečo [[žival]] na svetu.
 
Vrstica 56:
[[ka:შავარდნისნაირნი]]
[[la:Falconiformes]]
[[lb:Gräifvullen]]
[[li:Roufveugel]]
[[lt:Sakaliniai paukščiai]]