Občine Francije: Razlika med redakcijama

1. januarja 2006 je v Franciji obstajalo 36.785 komun, od tega 214 prekomorskih. To je znatno več od katerekoli druge evropske države, kar je posledica razdelitve Francije na vasi ali župnije v času [[Francoska revolucija|francoske revolucije]] več kot dve stoletji nazaj. Celotno ozemlje Francije je razdeljeno na komune razen nekaterih izjem:

 

* TOM (''territoire d'outre-mer'', to je prekomorsko ozemlje); [[Francoske južne in antarktične dežele]] (brez stalne naselitve, okoli 170 znanstvenikov).

* [[Îles Éparses]] ("razpršeni otoki"); skupina petih otokov v [[Indijski ocean|Indijskem oceanu]] (brez stalne naselitve, 55 vojakov in vremenoslovcev).

Občinsko okrožje je edina administrativna enota nižja od komune. Le-to se ne sme zamenjati z [[Francosko okrožje|okrožji]], ki so pododdelki francoskih departmajev.

 

Francoske komune so bile ustanovljene na začetku francoske revolucije v letih 1789-1790.

 

[[20. september|20. septembra]] [[1792]] je bilo vse zapisovanje rojstev, porok in smrti prenešeno z župnij na župane. Urejene so bile civilne poroke, izvajane v mestni hiši s ceremonijo, v kateri je župan nadomestil župnika, ''v imenu zakona'' (''Au nom de la loi'') pa je zamenjal ''v Božjem imenu''. Te nenadne spremembe so temeljito odtujile pobožne katolike, Francija pa se je hitro znašla v državljanski vojni, z gorečimi verskimi pokrajinami zahodne Francije kot središčem. Mir se je vrnil s prihodom [[Napoleon Bonaparte|Napoleona I.]], ki je utrdil novi sistem in ga naredil sprejemljivega za prebivalstvo. Prav tako je ukinil izvolitev občinskih svetov, ki so bili sedaj izbrani s strani [[prefektura|prefekta]], krajevnega predstavnika osrednje vlade.

 

Danes je komuna v njenih splošnih načelih večinoma ostala taka kot na začetku francoske revolucije. Največje spremembe so se dogodile v letu [[1831]], ko je francoski Parlament ponovno vzpostavil načelo volitev občinskih svetov, in [[1837]], ko je komunam bila dodeljena zakonita ''občinska lastnina''. Do tega leta je bil položaj s sodniškega stališča nepraktičen, kajti župani ali občinski sveti tako niso mogli biti stranke v postopkih na sodišču.

 

[[Jean-Pierre Chevènement|Chevènementov]] zakon iz leta 1999 je z ukinitvijo nekaterih in ustanovitvijo novih struktur popolnoma preoblikoval sestavo medobčinskih skupnosti. V nasprotju s prejšnjimi zakoni je ta v prvih petih letih naletel na velik uspeh, z večino komun vključenih v medobčinske strukture.

 

* strukture brez proračuna; to je osnovna oblika skupnosti. V glavnem gre tukaj za tradicionalna združenja z zbiranjem in prispevanjem denarja s strani komun, le-te pa lahko v vsakem času zapustijo združenje. Združenja so lahko ustanovljena za določene namene ali pa se ukvarjajo z različnimi stvarmi Take strukture so bile z zakonom nedotaknjene in sedaj nazadujejo.

* strukture s proračunom; le-teh se je dotaknil Chevènementov zakon, ki razlikuje tri vrste takih struktur: skupnost občin (''communauté de communes''), namenjena predvsem podeželju; aglomeracijska skupnost (''communauté d'agglomération''), namenjena krajem in srednje velikim mestom ter njihovim zaledjem; mestna skupnost (''communauté urbaine''), namenjena večjim mestom in njihovim predmestjem. Tem trem strukturam so dani različni nivoji finančne moči, ki se odražajo glede na njihovo velikost.

[[ceb:Komyun]]

[[cy:Cymuned (Ffrainc)]]

[[de:Gemeinde (Frankreich)]]

[[en:Communes of France]]