Točnost in natančnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slovnični popravek, Replaced: nadaljne → nadaljnje |
m dp/slog |
||
Vrstica 26:
Običajni dogovor v znanosti in tehniki je, da se točnost in/ali natančnost izrazita implicitno z [[značilne števke|značilnimi števkami]], Kadar ni posebej rečeno, je meja napake ena polovica vrednosti zadnjega značilnega mesta. Zapisane dolžine 843,6 m, 843,0 m ali 800,0 m bi dale mejo 0,05 m (zadnja značilna števka je desetina dolžine), zapis 8436 m pa bi dal mejo napake 0,5 m (zadnje značilne števke so vrednosti enote).
Odčitek 8000 m s slednimi ničlami brez [[decimalna vejica|decimalne vejice]] je dvoumno. Sledne ničle so lahko ali pa niso mišljene kot značilne števke. Da se ognemo tej dvoumnosti, lahko [[število|številsko]] vrednost predstavimo v [[znanstveni zapis|znanstvenem zapisu]]: »8,0 · 10<sup>3</sup> m« nakazuje, da je prva sledna ničla značilna (odtod meja napake 50 m), »8,000 · 10<sup>3</sup> m pa nakazuje, da so vse tri sledne ničle značilne, kjer je meja napake 0,5 m. Podobno lahko uporabimo
Če gledamo na to z druge strani, bi vrednost 8 pomenila, da smo meritev opravili z natančnostjo »1« (merilna priprava je lahko merila do prvega mesta), vrednost 8,0 (čeprav matematično enaka 8) bi pomenila, da smo prvo decimalno mesto zmerili, in je enaka 0 (merilna priprava je lahko merila do prvega decimalnega mesta). Druga vrednost je natančnejša. Lahko sta obe izmerjeni vrednosti netočni. Dejanska vrednost je lahko 9,5, izmerjena pa je v obeh primerih nepravilno kot 8. Zato lahko rečemo, da je točnost »pravilnost«, oziroma »ustreznost« meritve, natančnost pa lahko opredelimo kot zmožnost razrešitev manjših razlik.
| |||