Nanduji: Razlika med redakcijama

| name = NanduNanduji

| fossil_range = [[Pleistocen]] do- sedanjostirecentno

| image_caption = [[Ameriški nandu]], ''Rhea americana''

| regnum = [[Animalia]] (živali)

| phylum = [[Chordate|Chordata]] (strunarji)

| classis = [[ptiči|Aves]] (ptiči)

| superordo = [[Paleognathae]] (staročeljustne ptice)

| ordo = [[Rheiformes]] (ameriški tekači)

| familia = '''Rheidae''' (nanduji ali tekači novega sveta)

| familia_authority = ([[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1849)<ref name="SN">Brands, S. (2008)></ref>

* ''[[Rhea americana]]'' <small>Ameriški nandu</small><br>

* ''[[Rhea pennata]]'' <small>Darwinov nandu</small><br>

'''Nanduji''' (znanstveno ime '''Rheidae''') so vrste nojevcev iz rodu rhea''Rhea''; v divjini živijo samo v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. Poznamo dve vrsti tega rodu: večjega [[Ameriški nandu|ameriškega nanduja]] in manjšega [[Darwinov nandu|Darwinovega nanduja]].

Nanduji so velike neleteče [[ptice]], imajo dolg vrat in dolge noge, za razliko od nojev[[noj]]ev, ki imajo na nogah po dva prsta, imajo nanduji po tri prste. Nanduji zrastejo približno meter in pol v višino, tehtajo pa največ 40 kilogramov.

V času, ko se ne parijo, se nanduji združijo v velike skupine, ki štejejo od 10 do 100 osebkov. V obdobju [[parjenje|parjenja]] skupine razpadejo.

Nanduji so vsejedi, saj poleg [[rastline|rastlin]], ki predstavljajo večino prehrane, jedo tudi [[žuželke]] in celo mrhovino.

Samec dvori dvemdvema ali več samicam. Po parjenju samec zgradi [[gnezdo]], v katerega samica nese [[jajce|jajca]]. Gnezdo je preprosta jamica na tleh, ki je obkrožena s travo in listjem. Samec vali šest do deset jajc. Samec zagotovi preživetje večini mladičev tako, da nekaj jajc odstrani iz gnezda; tako da plenilci ne poskušajo priti v gnezdo.