Roženica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
struktura |
→Struktura: + |
||
Vrstica 19:
==Struktura==
Roženica vsebuje [[mielin|nemielinizirane]] [[živec|živčne]] končiče, občutljive na dotik, temperaturo in kemične snovi; dotik roženice sproži nehoten [[refleks]]ni odziv, ki zapre [[veka|veko]]. Ker je prosojnost bistvenega pomena, roženica ne vsebuje [[krvna žila|krvnih žil]]; hranila sprejema z [[difuzija|difuzijo]] iz solzne tekočine zunaj in [[prekatna vodica|prekatne vodice]] znotraj ter tudi iz [[nevrotrofin]]ov, ki se sproščajo iz živčnih vlaken roženice. Pri človeku meri roženica v premeru okrog 11,5 mm, debela je od 0,5-0,6 mm v središču ter 0,6-0,8 mm na obrobju. Zaradi prosojnosti, neožiljenosti, prisotnosti nezrelih imunskih celic ter [[imunska privilegiranost|imunske privilegiranosti]] je roženica posebno tkivo. Na [[roženični rob|roženičnem robu]] meji na [[beločnica|beločnico]].
===Plasti===
Človeška roženica in roženica drugih [[primat]]ov ima pet plasti. Roženice mačk, psov in drugih mesojedcev imajo le štiri.<ref name="Merindano">Merindano MD; Costa J; Canals M; Potau JM, and Ruano D. [http://www.med.ub.es/sae/EJA/EJA_V6_N3_02.pdf#search=%22%22mammalian%20cornea%22%2C%20layers%22 "A comparative study of Bowman's layer in some mammals: Relationships with other constituent corneal structures."] ''European Journal of Anatomy.'' Volume 6, Number 3, December 2002.</ref> Od spredaj navzad so plasti človeške roženice naslednje:
#'''[[Roženični epitelij]]''': tanka večcelična [[epitelij]]ska tkivna plast (večskladen ploščati epitelij) hitro rastočih in zlahka obnovljivih [[celica|celic]], ki jo [[solza|solze]] ohranjajo vlažno. Nepravilnosti ali edem roženičnega epitelija zmotijo gladkost vmesne plasti med zrakom in solznim filmom, najpomembnejšo sestavino celokupne lomne moči očesa, ter s tem zmanjšajo ostrino vida. Prehaja v veznični epitelij, sestavljen iz pšestih plasti celic, ki se na izpostavljeni strani neprestano luščijo in regenerirajo na bazalni plasti.
#'''[[Bowmanova plast]]''': toga plast, ki ščiti stromo roženice in sestoji iz podobno nepravilno urejenih [[kolagen]]skih vlaken, pravzaprav vrsta strome. V debelino doseže od osem do 14 mikrometrov.<ref>"eye, human."Encyclopædia Britannica from Encyclopædia Britannica 2006 Ultimate Reference Suite DVD 2009</ref> Ta plast pri [[mesojedec|mesojedcih]] manjka.<ref name="Merindano"/>
#'''[[Roženična stroma]]''' (tudi ''substantia propria''): debela, prosojna srednja plast, zgrajena iz urejenega kolagenskega veziva, med katerimi so posejani redki keratociti. Roženična stroma obsega približno 200 plasti vlakenc [[kolagen]]a tipa I. Stroma tvori 90% debeline roženice in jo napravlja prosojno.
#'''[[Descemetova membrana]]''': tanka brezcelična plast debeline od 5-10 mikronov z vlogo modificirane bazalne membrane roženičnega endotelija, iz katerega izvirajo celice.
#'''[[Roženični endotelij]]''': enoskladna ploščata ali nizkoprimatska plast z mitohondriji bogatih celic, ki uravnava prenos tekočine in topljencev med vodnim in roženičnim predelkom strome. Obliva ga [[prekatna vodica]]. V nasprotju z roženičnim epitelijem se celice endotelija ne regenerirajo, temveč odmrle celice nadomestijo preostale z raztegnitvijo. Zmanjševanje celične gostote endotelija vpliva na tekočinsko uravnavanje. Kadar endotelij ne more več ohranjati ustreznega tekočinskega ravnovesja, pride zaradi presežka tekočine do nabrekanja strome in izgube prosojnosti.
==Reference==
| |||