Pompeji: Razlika med redakcijama

Pompeje so odkrili po naključju leta [[1748]], ko je neki kmet s plugom zadel ob bronast predmet. Leta [[1710]] so odkrili [[marmor]]ne plošče na mestu, kjer je bilo nekoč mesto Herkulaneum. K obširnejšemu izkopavanju jih je gnala želja, da bi našli [[zaklad]]e.

Za Pompejce je bilo tudi značilno, da so zelo skrbeli za svojo [[higiena|higieno]]. Imeli so svoje [[Rimske terme|terme]], tam so imeli [[kopališče]], [[telovadnica|telovadnico]], najzanimivejši del mesta pa so bile [[vroča kopel|vroče kopeli]]. Imeli so tudi ogrevanje, kar je bilo takrat za tiste čase prava redkost. Pompejci so imeli tudi [[amfiteater]], ki je bil veliko lepši od rimskega.Sprejel je do 5000 obiskovalcev. V njem so potekali [[gladiator]]ski boji. Pompejci so za gradnjo hiš uporabljali [[apnenec|apnenčast]] kamen in [[lehnjak]]. Hiše so pokrivali s [[strešnik]]i. Najznačilnejša hiša je imela [[atrij]] ter zunanji [[vrt]], vendar so kasneje hiše postale še prostornejše in bogatejše. Bile so udobne, vendar bilo je hrupno zaradi trgovskih cest. V Pompejih so bile zelo priljubljene tudi [[pekarna|pekarne]]. Pri odkopavanju so v peči odkrili celo star kruh, saj vanjo ni prodrl pepel. Arheologi so se zelo začudili, saj je bil kruh enak kruhu v tistem času- torej 1700 let pozneje! Tudi [[tkanje|tkali]] so veliko, kajti [[tkanina|tkanine]] so bile v tistih časih zelo dragocene. Tkali so na ročnih [[statve|statvah]]. Zanimivo je da so tkanine bolj cenili kot kožuhovino, ki je niso veliko uporabljali. Ko so [[volitve|volili]] novega [[vladar]]ja, so stene okrasili z napisi tistega, katerega so volili.

ZaradiLeta 62 je Pompeje prizadel potres, a so mesto obnovili, naposled pa je zaradi kopičenja [[plin]]ov v vulkanu, ki so iskali izhod, a so bili dolga leta prešibki, da bi predrli vulkanov zamašek, je sčasoma [[pritisk]] tako narasel, da se je sprožil izbruh. Nekega dne je bilo morje zelo razburkano, Vezuv se je sumljivo tresel in oddajal nenavadne zvoke. Tudi živali so se čudno vedle, nato pa je zaradi velikega pritiska [[para]] pritisnila na stožec in ga razgnala na majhne kamenčke. Pompejce je pokončal dež majhnih kamenčkov, ki so bruhnili iz vulkana. Štiri kilometre od vulkana je stalo mestece [[Herkulaenum]], vendar so prebivalci imeli srečo, ker so vedeli, da v njihovo smer prihaja gmota blata, prav zaradi tega so se lahko rešili. Večina ljudi je preživela prvih dvanajst ur izbruha. Šele po polnoči je vrsta kamninskih tokov pokopala pod sabo tiste ljudi, ki so bili najbližje vulkanu. Mesti pa sta za nekaj stoletij ostali prekriti z debelim nanosom vulkanskega pepela in lave; Pompejev in Herkulaneuma ni bilo več.