Wikipedija

Kategorija:Predlogi za Wikipedijo: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Gregosta (pogovor | prispevki)
3 urejanja
Prispevek o upokojenem profesorju ameriskemu Slovencu dr. Ediju Gobcu
m vrnitev sprememb uporabnika »Gregosta« (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika »Darkicebot«
Vrstica 1:
{{bližnjica|[[KAT:PRED]]}}
KATEGORIJA AMERISKI SLOVENCI
Tu so zbrane zamisli, ki so bile predlagane kot mogoča nova [[Wikipedija:Pravila in smernice|pravila, smernice ali postopki v Wikipediji]]. Prosimo vas za povratno informacijo na njihovih pogovornih straneh.
 
To [[Wikipedija:Kategorija|kategorijo]] uporablja oznaka {{tl|predlog}}. Predloge uvrstite sem tako, da na vrh strani dodate to oznako.
Nenehno v službi slovenstva
 
[[Kategorija:Pravila in smernice Wikipedije|Predlogi]]
Dr. Edi Gobec (Gobetz) rojen 25. julija 1926 v Celju/Slovenija. Ob 80-letnici prejel za svoje delo priznanje Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno aktivno, požrtvovalno ter znanstveno in raziskovalno delo za kulturno in narodnostno blaginjo slovenstva v ZDA in za prispevek k osamosvojitvi in priznanju Republike Slovenije.
 
[[be-x-old:Катэгорыя:Вікіпэдыя:Прапановы правілаў і рэкамэндацыяў]]
Dr. Edi Gobec je doktor znanosti in je do upokojitve predaval sociologijo in antropologijo na več univerzah, najdalje na Kent State University, kjer je nad dvajset let poleg rednih obveznosti prostovoljno zastonj poučeval tudi na akademsko priznanih tečajih slovenščine in uvedel Slovenski študijski program in vsakoletne nagrade. Za nadvse uspešno vzgojno in znanstveno delo je prejel več priznanj; že leta 1970 so ga vpisali v Narodni register znamenitih Američanov; leta 1971 je bil izbran za »Odličnega vzgojitelja Amerike«; izvoljen je bil tudi za podpredsednika Delta Tau Kappa – The International Social Science Honor Society in za podpredsednika krovne organizacije National Confederation of American Ethnic Groups. Kot prvi ameriški Slovenec je bil leta 1979 sprejet v Slovensko teološko akademijo v Rimu, 1984 pa je postal član elitne newyorške akademije znanosti (New York Academy of Science). Bil je sourednik ali član uredniških odborov več ameriških ali mednarodnih znanstvenih časopisov.
[[ca:Categoria:Presa de decisions]]
 
[[en:Category:Wikipedia proposals]]
Toda Edi, kakor ga kličemo, zaradi njegove skromnosti in dostopnosti ter nadvse ljubeznivega značaja, tisti njegovi rojaki v domovini in po svetu, ki smo ga spoznali osebno in ki smo se seznanili z njegovim delom, bi lahko pokazal dosti več kot vse zgoraj naštete titule. Zlasti ima neprecenljive zasluge za nas Slovence, saj lahko z mirno vestjo zatrdim, da je eden tistih izseljenecev, ki so v tujini naredili največ za Slovenijo in slovensko prepoznavnost in ugled. Sam rad omenja svojo hvaležnost in zadolženost soprogi Mileni, rojakinji iz Cerkelj pri Kranju, ki mu pri vsem delu nadvse požrtvovcalno pomaga, istočasno pa je glavna avtorica že osemkrat ponatisnjenih Učbenikov slovenskega jezika za angleško govoreče, ki jih s pridom uporablajo na raznih tečajih pa tudi samouki v Ameriki, Kanadi, Avstraliji in celo nekateri diplomati in poslovneži v Sloveniji. Ponosen je, da je bila Milena, ki je sicer srednješolska učiteljica francoščine in latinščine, izbrana za Učiteljico leta v svojem šolskem okraju in leta 2000-01 na svojem področju se za vso državo Ohio. Oba pa sta zelo vesela, da so vse tri hcerke (sin Stanko je kmalu po rojstvu umrl) aktivne v slovenski skupnosti in se poklicno posvečajo vzgoji mladine: Milica kot šolska psihologinja, Mojca kot učiteljica prizadetih otrok, najmlajša Metka pa je bila prav letos 22. avgusta izbrana za učiteljico leta v programu za nadarjene otroke.
[[es:Categoría:Wikipedia:Votaciones]]
 
[[fr:Catégorie:Prise de décision]]
Poleg družine, Edi z vsem srcem živi in nad pol stoletja žrtvuje svoj čas in tudi veliko denarja za delo v okviru Slovenskega ameriškega raziskovalnega središa – Slovenian Research Center of America (SRCA) v predmestju Clevelanda, Ohio. Za SRCA, čigar ustanovitelj in ravnatelj je, je zbral poleg bogastva drugega gradiva najbogatejše arhive kjer koli o slovenskem doprinosu Ameriki in v drugim državam sveta. Seveda mnogo piše. Že kot gimnazijec je urejal listič Naš cilj, v taborišču skupaj s Sašo Pircem Nove upe, v Ameriki pa Akademika in Slovenski visokošolski zbornik. Veliko je objavljal še v ameriških in mednarodnih znanstvenih časopisih, enciklopedijah, revijah in listih, seveda tudi v slovenskem tisku. Med 16 knjigami, ki jih je napisal ali uredil, je bila v tujem znanstvenem tisku deležna posebnih pohval, enkrat celo kot zgled za vse druge pisce o izseljenstvu, tudi uspešnica Slovenian Heritage (642 strani in trije natisi). Vse knjige so našle pot v univerzitetne in javne knjižnice v Ameriki ter drugod po svetu in tudi v na tisoče slovenskih domov. Pri knjigi Ohio's Lincoln Frank J. Lausche je sodelovalo več ameriških rektorjev univerz in predsednikov ZDA, znanstvenikov, novinarjev in politikov in jo ima v svojih zbirkah vsaj 250 vodilnih ameriških osebnosti. Eden najbolj razgledanih Slovencev, akademik dr. Anton Trstenjak, je posvetil kar dve strani svoje knjige, Misli o slovenskem človeku, eni izmed Gobčevih knjig in se ob le delni objavi gradiva čudil, kako je bilo mogoče zbrati toliko dragocenih, dotlej neznanih podatkov o slovenskih podvigih in aktivnostih.
[[hu:Kategória:Wikipédia-javaslatok]]
 
[[id:Kategori:Proposal Wikipedia]]
Iz arhivov, ki jih namerava pozneje pokloniti primerni ustanovi v Sloveniji, poleg drugega gradiva blestijo osupljivo visoki dosežki v znanosti, religiji, arhitekturi, politiki, glasbi, industriji, inovatorstvu, umetnosti, knjževnosti, filmu, vojski, športu in še na veliko drugih področij, od Finske do Antarktike in od Kanade, ZDA, Argentine in Brazilije do Afrike, Azije, Avstralije, Tasmanije in še kje. Brez Edijevega vztrajnega garanja, iskanja, pisanja na tisoče pisem in telefoniranja, spraševanja in omrežja raznih kontaktov, večine tega dokumentiranega bogastva, ki ga je uspešno predstavljal tudi v številnih predavanjih in na razstavah v Ameriki, Kanadi, Avstraliji in drugod in večkrat tudi na radiu in televiziji, ne bi bilo! Vse bolj bo postajalo tudi del slovenske in nekoliko še ameriške priseljenske zgodovine.
[[ja:Category:草案]]
 
[[ko:분류:위키백과 제안]]
Iz knjige Znameniti Celjani zvemo, da je njegov rojstni kraj Celje, kjer ga je povila možu Albertu Gobcu mati Terezija 25. julija 1926. Mladost je v skromnih razmerah največ preživel v Tržišču pri Rogaški Slatini in v Mariboru. Po dokaj razburkanih medvojnih letih, ko je v sabotažnih aktivnostih proti Nemcem doma in na prisilnem delu in vojski večkrat skupaj z nekaj zanesljivimi prijatelji tvegal življenje, je prostovoljno vstopil v angleško vojsko, pozneje pa vodil emigracijsko pisarno in prosvetno delo v taborišču Trani in obiskoval univerzo v Neaplju. Leta 1950 je »odšel na študij« v ZDA, kjer je ob trdem tovarniškem delu kot odličnjak študiral filozofijo, sociologijo in antropologijo na več univerzah ter leta 1962 doktoriral na univerzi Ohio State v Columbusu. Ves čas je dopisoval tudi v slovenske izseljenske liste in bil aktiven pri več slovenskih ustanovah in društvih. Tudi v pokoju ni časa za počivanje. Skupaj z ženo Mileno neumorno dopolnjujeta in urejata arhive in pripravljata 17. in 18. knjigo. Obe bosta posvečeni predvsem nesluteno bogatim slovenskim dosežkom v Ameriki in po vsem širnem svetu.
[[lt:Kategorija:Taisyklių pasiūlymai]]
Dne 15. maja 1997 zapisal sledeče:
[[nl:Categorie:Wikipedia:Voorstel]]
«Slovenska zastava nad 400 km visoko v vesolju!
[[no:Kategori:Utkast til regler og retningslinjer]]
Tja jo je ponesel vesoljec dr. Jerry Linenger, čigar stari oče je prišel v Ameriko iz Tržiča, stara mama pa iz Radovljice. Dr. Linenger, ki je vesoljec z najvišjo izobrazbo, mi je ljubeznivo ponudil, da bi zame vzel na polet v vesolje kak spominček. Takoj sem izbral slovensko zastavo kot naš narodni simbol in podobo Marije Pomagaj kot verski simbol. Nekaj mesecev za tem sem prejel potrdilo urada NASA, da sta poleteli ob priliki 84-tega poleta, ki je trajal 9 dni, 5 ur in 20 minut. Prelet je bil dolg 2,8 milijonov kilometrov.«
[[pl:Kategoria:Wizje Wikipedii]]
Fotokopije »vesoljske« zastave, Marije Pomagaj in potrdila NASA so na ogled tudi v muzeju na Brezjah. Dr. Linengerjevo knjigo je v prevodu pod naslovom V vesolju izdala Družina.
[[ru:Категория:Википедия:Правила и указания, находящиеся в разработке]]
[[simple:Category:Proposed]]
[[tr:Kategori:Vikipedi teklifleri]]
[[vi:Thể loại:Bán quy định Wikipedia]]
[[zh:Category:维基百科提议]]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Predlogi_za_Wikipedijo«