Zunajosončni planet: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Spreminjanje: id:Planet luar surya
Emanuel5 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 5:
'''Zúnajosónčni planét''' ('''ízvenosónčni planét''' ali '''eksoplanét''') je [[planet]], ki [[kroženje|kroži]] okoli druge [[zvezda|zvezde]] kot je [[Sonce]], in tako ne pripada našemu [[Osončje|Osončju]].
 
O obstoju zunajosončnih planetov smo že dolgo razmišljali, vendar do [[1990.|90]]-tih let [[20. stoletje|20. stoletja]] niso našli nobenega planeta, ki bi krožil okoli zvezde z [[glavni niz|glavnega niza]]. Odkritje zunajosončnih planetov, čeprav je večina odkritih [[plinski velikan|plinskih velikanov]], je povečalo odprto vprašanje [[zunajzemeljsko življenje|zunajzemeljskega]] [[življenje|življenja]]. Od leta 2002 so vsako leto odkrili več kot dvajset zunajosončnih planetov. Trenutno ocenjujejo da ima vsaj 10% [[Sončev dvojček|Soncu podobnih zvezd]] planete, resnična vrednost pa je lahko še višja. Do marcaaprila [[20072009]] so odkrili 215344 zunajosončnih planetov v več kot 150292 [[planetni sistem|planetnih sistemih]]. 37 sistemov ima celo več kot eden planet; gre torej za več-planetarne sisteme.
 
Znani zunajosončni planeti so člani planetnih sistemov in krožijo okoli zvezde. Poročali so tudi o telesih, ki se gibljejo prosto ([[planemo|planemih]], oziroma klateških planetih), in ne krožijo okoli nobene zvezde. Za takšna telesa ne velja delovna definicija planeta, ki jo je sprejela [[Mednarodna astronomska zveza]], in tudi njihov obstoj še ni potrjen.
 
Večina teh planetov je zelo blizu matične zvezde, ki so po večini po astronomskih merilih zelo podobne Soncu. Gre za preprosto dejstvo, da so se astronomi usmerili zgoljle na tiste zvezde, ki naj bi imele zelo podobne lastnosti kot naše Sonce, ter z njim Zemlja, in s tem vsaj malo možnosti, da bi se lahko na nekaterih od njihovih planetov razvilo inteligentno življenje. Ker so ti planeti zelo blizu matičnega sonca, so to razbeljene [[plin]]ske [[krogla|krogle]]. Imajo lahko kamnito sredico s primesmi [[železo|železa]] in [[silicij]]a. Ker so zelo blizu matični zvezdi, lahko astronomi v še doglednem času odkrijejo njeno opletanje, ki je v velikostnem razredu nekaj [[meter na sekundo|metrov v sekundi]], po navadi pa imajo tudi [[sočasni tir|sočasno]] [[tir]]nico, kar pomeni, da se [[vrtenje|vrtijo]] tako, da zvezdi kažejo eno lice. Obstajajo zelo majhne razlike, ki izhajajjo iz dejstva, da so bolj ali manj podobni podatkom o [[Merkur (planet)|Merkur]]ju in [[Venera (planet)|Veneri]]. Pri našem Merkurju, ki Sonce [[kroženje|obkroži]] v približno 88 [[dan|dneh]], traja njegov dan dlje, kot njegovo [[leto]]. Pri Veneri, katere [[magnetno polje]] je obrnjeno skoraj za 180 stopinj, pa traja en njen dan 243 Zemljinih dni.
 
Ker kažejo njihovim matičnim zvezdam eno stran, tam vladajo [[temperatura|temperature]], pri katerih začno [[izhlapevanje|izhlapevati]] [[kovina|kovine]] v kovinske pare. Pri vseh teh zvezdnih zunajosončnih planetnih sistemih gre še za eno zanimivost: za vprašanje njihovega nastanka. Ker so bili prvotno zelo daleč od zvezde, so se počasi »selili« in pri tem zaradi [[plimska sila|plimskih sil]] raztrgali vse kamnite svetove in se končno ustalili na krožnih tirnicah z majhno [[izsrednost tira|izsrednost]]jo. Čeprav to vprašanje še ni dobro pojasnjeno, obstaja že kar nekaj modelov, kako bi lahko zvezda privlačila te oddaljene svetove. Ko zvezda postane zadostna za stek [[jedrsko zlivanje|jedrskih zlivanj]], se njena [[gravitacija]] močno poveča. [[protozvezda|Protozvezde]] pri tem oddajajo v vesoljski prostor curke vroče [[plazma|plazme]] ob polih. Mogoče gre tudi za vpliv med [[gibanje]]m planeta okoli njegove [[os vrtenja|osi]] in ta proces traja, dokler se vrtenja planeta ne sinhonizira, popolnoma uskladi z lastnim gibanjem.
Vrstica 23:
 
== Zanimive spletne strani v zvezi s planetarnimi sestavi ==
 
<br /> [http://www.geocities.com/Area51/6902/w_accr.html]
<br /> == Solar System Synthesis Applet ==
 
 
Siteza soncu podobnih planetarnih sistemov. Eden izmed trenutno najboljših ustvarjalcev planetarnih sistemov. Gre za zelo raznovrstne nabore astronomskih objektov, vendar je vse osredotočeno samo na zvezde, ki so še na stopnji pritlikavk oz. na stopnji "glavne veje". Vsi modeli temeljijo na heksadecimalnemu sistemu naključnih števil, kar ponuja nadzorovano odisejado med širnimi prostranstvi eksoplanetarnih sistemov.
 
<br /> [http://eldacur.dyndns.org/StarGen/RunStarGen.html]