Cerkev sv. Barbare, Blatno: Razlika med redakcijama

'''Cerkev sv.svete Barbare''' na [[Piršenbreg]]u je [[rimskokatoliška Cerkev|rimskokatoliška]] podružnična [[cerkev (zgradba)|cerkev]] in spada pod [[Župnija Pišece|Župnijo Pišece]].

Cerkev se nahaja na najvišjem griču (289 [[mnm]]) v vasi [[Piršenbreg]]<ref>Cerkev se dejansko nahaja v vasi [[Blatno]], na robu, ki meji s Piršenbregom in [[Dednja vas|Dednjo vasjo]] ([http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso&InitialPosition=549477.523993714,92107.7854388854,0.49291 Atlas okolja]). Kljub temu je v večini literature navedeno, da stoji na Piršenbregu. Tudi Župnija Pišece jo smatra za piršensko.</ref> in je vidna daleč na okoli. Tudi razgled iz griča, ki je na severni strani poraščen z gozdom, sega proti jugu vse do [[Gorjanci|Gorjancev]] onstran [[Brežiško polje|Brežiškega polja]], na jugozahodu pa na Hrvaško. Takoj pod cerkvijo se nahaja nekaj hiš ter [[hram]]ov z [[vinograd]]i. Cerkev je postavljena tako, da je njena ladijska os natančno poravnana v smeri vzhod-zahod. [[Zvonik]] se nahaja na zahodni strani, [[zakristija]] pa je prislonjena na južno stran.

Iz napisa na [[portatil]]u na stranskem [[oltar]]ju lahko razberemo, da je cerkev obstajala vsaj že leta [[1657]]. Posvečena je [[Sveta Barbara|sveti Barbari]], zavetnici [[rudar]]jev, kar po vsej verjetnosti kaže na sočasno pridobivanje [[premoga]] v streljaj oddaljenem [[Rudnik Globoko|rudniku Globoko]], katerega obratovanje sicer po doslej znanih podatkih ni datirano v tako zgodnjo dobo. Cerkev je zidana iz kamna in je na vzhodu konično zaključena, sicer pa enoladijska, banjasta in obokana s sosvodnicami. Dolga je 14 metrov, široka 5 metrov, visoka pa 3 metre (notranje mere). Korni zaključek z zvonikom kaže na kasnejšo izpeljanko izvirne rešitve, kakršno ima [[Cerkev sv.svetega Križa, Dednja vas|cerkev sv.svetega Križa]] v [[Dednja vas|Dednji vasi]]. Ima dva [[Oltar|oltarja]] - glavnega ter stranskega. Glavni oltar je primer t.i.tako imenovanih [[Zlat oltar|zlatih rezljanih oltarjev]] iz [[17. stoletje|17. stoletja]]. Značilen je po rezani podobi [[Sveta Barbara|svete Barbare]] v sredini, [[Sveta Katarina|svete Katarine]] na desni in [[Sveta Marjeta|svete Marjete]] na levi strani. Nekoliko višje se nahaja podoba [[Sveti Boštjan|svetega Boštjana]] in [[Sveti Peter|svetega Petra]], na sredini na vrhu pa je podoba [[Krščanski križ|svetega Križa]], pod katerim sta podobi [[Devica Marija|Žalostne Matere Božje]] ter [[Marija Kleopa|Marije Kleope]]. Olje na platno je iz 2. polovice [[18. stoletje|18. stoletja]]. Iz istega časa je tudi rezljani leseni stranski oltar [[Devica Marija|Device Marije]] na južni strani. Vsebuje Marijino podobo na sredini, na eni strani kip [[Sveti Valentin|svetega Valentina]], na drugi pa [[Apostol Janez Evangelist|svetega Janeza]]. Vrh oltarja je podoba [[Sveti Anton|svetega Antona]] s štirimi [[angel]]i.<ref>[[Krajevni leksikon Slovenije]], Knjiga 3, [[DZS]], [[Ljubljana]], [[1976]]. {{COBISS|ID=18172417}}</ref>

== Viri in opombe ==