'''Vzgòn''' je [[sila]], ki deluje na potopljeno [[telo]] v mirujoči [[tekočina|tekočini]]. Sila vzgona kaže v nasproti smeri od sile teže in je po [[Arhimedov zakon|Arhimedovem zakonu]] po velikosti enaka [[teža|teži]] izpodrinjene tekočine. Zaradi vzgona telesa plavajo na gladini [[kapljevina|kapljevine]], kadar [[zmnožek]] [[prostornina|prostornine]] telesa in [[gostota|gostote]] tekočine presega [[masa|maso]] telesa, oziroma so navidezno lažja, če so potopljena v tekočino.
==Fizikalno ozadje==
Vzgon lahko razumemo, če si zamislimo [[prizma|prizmatično]] telo z osnovno ploskvijo ''S'' in višino ''h'', povsem potopljeno v mirujočo kapljevino. Ker je [[hidrostatski tlak]] v tekočini, ki z vseh strani pritiska na telo, [[izotropnost|izotropen]], se izenačita sili na levo in desno stranico telesa, prav tako pa tudi sili na sprednjo in zadnjo stranico. Ne izenačita pa se sili na zgornjo in spodnjo stranico — ker je hidrostatski tlak ob spodnji ploskvi večji od hidrostatskega tlaka ob zgornji ploskvi, je rezultanta sil (sila vzgona <math>F_z</math>) različna od nič:
:<math> F_v = \rho g \left((z + h)\right)S - \rho g z S </math>
Pri tem je ρ [[gostota]] tekočine, ''g'' [[težni pospešek]], ''z'' pa razdalja zgornje ploskve od gladine kapljevine. Vidimo torej, da je sila vzgona ravno enaka [[masa|masi]] kapljevine z dano gostoto in [[prostornina|prostornino]] ''V'' = ''Sh'', kar je, pomnoženo s težnim pospeškom, enako teži izpodrinjene tekočine.
==Dinamični vzgon==
[[Dinamični vzgon]] označuje navpično komponente sile, s katero deluje tok tekočine na telo, kadar [[simetrija|simetrijska]] os ne sovpada s smerjo [[hitrost]]i. [[letalsko krilo|Letalska krila]] so oblikovana tako, da zaradi dinamičnega vzgona ob gibanju [[letalo]] ostane v zraku.
