Zimska vojna: razlika med redakcijama

dodanih 26 zlogov ,  pred 12 leti
m
+ predloga
m (+ predloga)
m (+ predloga)
 
==Vzroki za vojno==
Finska je bila že od nekdaj prizorišče rusko-[[Švedska|švedskega]] tekmovanja. Do leta [[1809]] je Finski vladala Švedska, nato pa so jo prepustili Rusiji. Še posebej je bilo sporno območje zahodne [[Karelija|Karelije]], ki je imela popolnoma drugačno zgodovino od ostale Finske. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], v kateri se je Finska osamosvojila od Rusije, so bili odnosi med državama skrajno napeti. Leta [[1932]] je bil med Finsko in Sovjetsko Zvezo (SZ) podpisan sporazum o nenapadanju, ki je bil nato obnovljen leta [[1934]], vendar ga je SZ pogostokrat namirno kršila. Ob vzponu nacistične [[Nemčija|Nemčije]] se je Stalin bal, da bo Nemčija zasedla Finsko in tako ogrozila [[Leningrad]]. [[23. avgust]]a [[1939]] je bil med SZ in Nemčijo podpisan sporazum o nenapadanju, ta je med drugim določal, da Finska spada v interesno območje SZ. Sporazum je tako dal SZ proste roke da ukrepa zoper Finske. [[Jesen]]i leta [[1939]] je SZ od Finske zahtevala, da se ta umakne 20-25  km od meje med državama ter ji za 30 let v upravljanje prepusti [[polotok]] Hanko. V zameno bi SZ Finski prepustila velik del Karelije. Finska zahteve SZ zavrne, zato SZ poseže po ostrejših ukrepih. [[26. november|26. novembra]] sovjetsko [[topništvo]] obstreljuje lastne čete, pri čemer umreta 2 vojaka in en častnik rdeče armade, SZ za ta incident obtoži Finsko. Da bi državi spor zgladili, SZ zahteva opravičilo in premik mej med državama za 20-25  km. Finska zanika kakršno koli vpletenost v ta incident in zahtevo na veliko presenečenje SZ zavrne, SZ to izkoristi in razdre sporazum o nenapadanju in tako se začne vojna.
 
==Poveljniki==
 
==Taktika==
Na začetku vojne je imela finska mobiliziranih okoli 180.000 mož, ki so bili razporejeni v dve [[Divizija|diviziji]]. Te so nato organizirali v manjše hitro gibljive enote na [[Smuči|smučeh]] v belih maskirnih [[Uniforma|uniformahuniforma]]h in lokalnim znanjem. Enote se zaradi svoje majhne bojne moči niso zapletale v konvencionalne boje z mnogo močnejčo rdečo armado odločili so se za napade iz zasede. Njihovi cilji so bile predvsem manjše enote rdeče armade ter njihova zbirališča in poljske kuhinje. Na začetku vojne so imeli popolno bojno opremo le vojaki, ki so opravili ustrezno urjenje ostali mobiliziranci so imeli domačo obleko dostikrat pa je prav prišlo tudi domače lovsko orožje. Zaradi pomanjkanja orožja vseh vrst je finska vojska začela uporabljati zaplenjeno rusko orožje, uporabljali pa so tudi različna improvizirana bojna sredstva kot so pasti in slaven [[Molotov koktajl]] z katerim so uničili okoli 2.000 ruskih [[tank]]ov.
 
Večina obrambe vzhodne in severne meje države je temeljila na hitro gibljivih enotah, ki so iz zasede napadale ruske čete ter nato izginile v širnih gozdovih. Na območju Karelije pa se je finske obramba zanašala na [[Mannerheimova linija|Mannerheimovo obrambno linijo]], ki je bila podobna naši [[Rupnikova linija|Rupnikovi liniji]].
V Kareliji se je fronta ustavila pred Mannerheimovo linijo, kjer je napad nanjo iz dneva v dan potekal po enakem vrstnem redu najpogosteje okoli tretje ure popoldan tik pred sončnim zahodom. Napad se je pričel z polurnim topniškim obstreljevanjem temu je sledil napad [[tank]]ov ki jim je sledila pehota. Tanke so večinoma uničili z zaplenjenim ruskim urožjem ter Molotovim koktajlom pehota pa je postala žrtev gostega strojničnega ognja in dobro merjenih topovskih strelov. Taktiko napada so kmalu spremenili, napad je sedaj potekol po sončnem zahodu, sedaj je najprej je napadla pehota nato pa tanki. Toda Finci so na položaje postavili reflektorje in večino napadov odbili.
 
Sredi [[december|decembra]] je prišel siloviti mraz in zamrznil celotno ožino zato so se rusi odločili, da bodo napadli fince v hrbet čez zamrznjeno ožino. Napad se je začel v zgodnjih jutranjih urah, ko je zaledenelo ožino prekrivala gosta megla. Tik preden so ruske čete dosegle obalo se je megla dvignila in Finci so opazili njihov napad. Napadajoče enote so imeli kot na dlani zato so odpri ogenj iz vseh orožij in ruske enote popoloma uničili, preživelih je bilo zelo malo. Zaradi nizkih temperatu, ki so se gibale okoli -40º°C je fronta za nekaj časa obstala.
 
[[Slika:Raate_roadRaate road.jpg|thumb|Uničena sovjetska kolona.]]
[[5. januar]]ja [[1940]] je prišlo do bitke za cesto Raate. V tem incidentu je bila 44. (25.000 mož) sovjetska [[divizija]], ki so jo poslali na pomoč obkoljeni 163. diviziji, skora popolnoma uničena. Divizija je padla v zasedo finskih branilcev (okoli 300 mož). Majhna skupina mož je blokirala napredovanje čet medtem , ko je finska 9. divizija (6000 mož) odrezalo pot za umik ter divizijo razbila na posamezne enote in jih nato uničila eno za drugo. Rusi so v vojni izgubili okoli 23.000 mož Finci pa 800 pritem pa zaplenili 43 tankov, 71 topov različnega tipa, 29 protitankovskih topov, 260 tovornjakov, 1.170 konjev, večje število pehotnega orožja, municije in sanitetnega materiala. Po tej bitki je zaradi nesposobnosti vodenja vojske in ogromnih izgub v materialu in ljudeh [[Josip Stalin|Stalin]] [[7. januar]]ja odstavil Klimenta Vorošilova in ga nadomestil z Semjonom Timošenkom. Ta se je takoj loti preoblikovanja vojske ter spremenil taktiko bojevanja. Enote so dobile boljše orožje ter opremo in niso jih več pošiljali v nesmiselne napade. Preden so jih poslali v napadom so opravili večurno topniško obstreljevanje in letalsko bombandiranje. Za napad na Mannerheimovo linijo so celo poslali izvidnico, da je prinesla kos betona, temu so nato določili trdnost na podlagi katere so določilo količino streliva, ki ga bodo potrebovali za uničenje obrambne linije.
 
Rdeča armada se je v vojni marsikaj naučili in zdaj je bila pripravljena na nov odločilni udarec. [[1. februar]]ja [[1940]] se je v Karelijski ožini začela velika ofenziva. Nepretrgano obstreljevanje, napadi tankov in valovi pehote so povzročili, da je Fincem zmanjkalo streliva, njihove položaji so bili kmalu preplavljeni in do [[16. februar]]ja je bila obramba prebita, prodora ruskih čet ni bilo več mogoče ustaviti. Do [[5. marec|5. marca]] je rdeča armada že napredovala 10-15km15 km od Mannerheimove linije in prišla v predmestje Viipurija. Fincem ni ustalo drugega kot da zaprosijo za premirje.
==Moskovska mirovna pogodba==
* [http://www.historyhouse.com/in_history/winter_war/ Those Burly Fins], History House magazine article
 
{{Portal-Vojaštvo}}{{Portal-Vojaštvo}}
 
{{Portal-Vojaštvo}}[[Kategorija:Vojne 20. stoletja]]
[[Kategorija:Vojne Finske]]
[[Kategorija:Vojne Sovjetske zveze]]
 
{{Link FA|af}}
 
{{Link FA|de}}
{{Link FA|he}}
 
[[af:Winteroorlog]]
[[ar:حرب الشتاء]]
303.341

urejanj