Zimska vojna: Razlika med redakcijama

Finska je bila že od nekdaj prizorišče rusko-[[Švedska|švedskega]] tekmovanja. Do leta [[1809]] je Finski vladala Švedska, nato pa so jo prepustili Rusiji. Še posebej je bilo sporno območje zahodne [[Karelija|Karelije]], ki je imela popolnoma drugačno zgodovino od ostale Finske. Po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], v kateri se je Finska osamosvojila od Rusije, so bili odnosi med državama skrajno napeti. Leta [[1932]] je bil med Finsko in Sovjetsko Zvezo (SZ) podpisan sporazum o nenapadanju, ki je bil nato obnovljen leta [[1934]], vendar ga je SZ pogostokrat namirno kršila. Ob vzponu nacistične [[Nemčija|Nemčije]] se je Stalin bal, da bo Nemčija zasedla Finsko in tako ogrozila [[Leningrad]]. [[23. avgust]]a [[1939]] je bil med SZ in Nemčijo podpisan sporazum o nenapadanju, ta je med drugim določal, da Finska spada v interesno območje SZ. Sporazum je tako dal SZ proste roke da ukrepa zoper Finske. [[Jesen]]i leta [[1939]] je SZ od Finske zahtevala, da se ta umakne 20-25  km od meje med državama ter ji za 30 let v upravljanje prepusti [[polotok]] Hanko. V zameno bi SZ Finski prepustila velik del Karelije. Finska zahteve SZ zavrne, zato SZ poseže po ostrejših ukrepih. [[26. november|26. novembra]] sovjetsko [[topništvo]] obstreljuje lastne čete, pri čemer umreta 2 vojaka in en častnik rdeče armade, SZ za ta incident obtoži Finsko. Da bi državi spor zgladili, SZ zahteva opravičilo in premik mej med državama za 20-25  km. Finska zanika kakršno koli vpletenost v ta incident in zahtevo na veliko presenečenje SZ zavrne, SZ to izkoristi in razdre sporazum o nenapadanju in tako se začne vojna.

Na začetku vojne je imela finska mobiliziranih okoli 180.000 mož, ki so bili razporejeni v dve [[Divizija|diviziji]]. Te so nato organizirali v manjše hitro gibljive enote na [[Smuči|smučeh]] v belih maskirnih [[Uniforma|uniformahuniforma]]h in lokalnim znanjem. Enote se zaradi svoje majhne bojne moči niso zapletale v konvencionalne boje z mnogo močnejčo rdečo armado odločili so se za napade iz zasede. Njihovi cilji so bile predvsem manjše enote rdeče armade ter njihova zbirališča in poljske kuhinje. Na začetku vojne so imeli popolno bojno opremo le vojaki, ki so opravili ustrezno urjenje ostali mobiliziranci so imeli domačo obleko dostikrat pa je prav prišlo tudi domače lovsko orožje. Zaradi pomanjkanja orožja vseh vrst je finska vojska začela uporabljati zaplenjeno rusko orožje, uporabljali pa so tudi različna improvizirana bojna sredstva kot so pasti in slaven [[Molotov koktajl]] z katerim so uničili okoli 2.000 ruskih [[tank]]ov.

Sredi [[december|decembra]] je prišel siloviti mraz in zamrznil celotno ožino zato so se rusi odločili, da bodo napadli fince v hrbet čez zamrznjeno ožino. Napad se je začel v zgodnjih jutranjih urah, ko je zaledenelo ožino prekrivala gosta megla. Tik preden so ruske čete dosegle obalo se je megla dvignila in Finci so opazili njihov napad. Napadajoče enote so imeli kot na dlani zato so odpri ogenj iz vseh orožij in ruske enote popoloma uničili, preživelih je bilo zelo malo. Zaradi nizkih temperatu, ki so se gibale okoli -40º°C je fronta za nekaj časa obstala.

[[Slika:Raate_roadRaate road.jpg|thumb|Uničena sovjetska kolona.]]

Rdeča armada se je v vojni marsikaj naučili in zdaj je bila pripravljena na nov odločilni udarec. [[1. februar]]ja [[1940]] se je v Karelijski ožini začela velika ofenziva. Nepretrgano obstreljevanje, napadi tankov in valovi pehote so povzročili, da je Fincem zmanjkalo streliva, njihove položaji so bili kmalu preplavljeni in do [[16. februar]]ja je bila obramba prebita, prodora ruskih čet ni bilo več mogoče ustaviti. Do [[5. marec|5. marca]] je rdeča armada že napredovala 10-15km15 km od Mannerheimove linije in prišla v predmestje Viipurija. Fincem ni ustalo drugega kot da zaprosijo za premirje.

{{Portal-Vojaštvo}}[[Kategorija:Vojne 20. stoletja]]