Coulombov zakon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: eo:Kulomba leĝo
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m + predloga
Vrstica 1:
{{Drugipomeni2|Coulomb}}
 
'''Coulombov zákon''' [kulónov ~], imenovan po [[Francozi|francoskem]] [[fizik]]u [[Charles Augustin de Coulomb|Charlesu Augustinu de Coulombu]], podaja, kako [[sila]] med dvema točkastima [[električni naboj|nabojema]] pojema z razdaljo. Absolutna vrednost sile je premo sorazmerna produktu obeh nabojev in obratno sorazmerna s kvadratom razdalje med njima. Sila je privlačna, če sta naboja različno predznačena (eden pozitivno in drugi negativno), in odbojna, če sta enako predznačena. Da je sila izražena v enakih enotah, kot jo poznamo iz [[mehanika|mehanike]], poskrbi sorazmernostni koeficient 1/4&pi;&epsilon;4πε<sub>0</sub>:
 
: <math> F = \frac{1}{4\pi\epsilon_0} \frac{e_1 e_2}{r^2} \!\, . </math>
 
Z ''e''<sub>1</sub> smo označili prvi naboj, z ''e''<sub>2</sub> drugega, z ''r'' pa razdaljo med njima. &pi;π je [[Ludolfovo število]], &epsilon;ε<sub>0</sub> pa [[influenčna konstanta]]. Sili ''F'' pravimo ''električna'' ali ''Coulombova sila''. Coulombov zakon predstavlja enega od temeljev [[elektrostatika|elektrostatike]].
 
Opazimo lahko, da je zakon po svoji obliki podoben [[Isaac Newton|Newtonovemu]] [[gravitacijski zakon|gravitacijskemu zakonu]], le da je [[masa]] vedno pozitivna, zato je gravitacijska sila vedno privlačna.
Vrstica 35:
: <math> \mathbf{F} = -\frac{e}{4\pi\epsilon_0} \int_{V'} \frac{\rho(\mathbf{r'})(\mathbf{r}'-\mathbf{r})\,dV'} {|\mathbf{r}'-\mathbf{r}|^3} \!\, . </math>
 
Pri tem je &sigma;σ = ''de''/''dS'' [[ploskovna gostota naboja]], &rho;ρ = ''de''/''dV'' pa (prostorninska) [[gostota naboja]].
 
{{Portal-Vojaštvo}}[[Kategorija:Elektrika in magnetizem]]
[[Kategorija:Fizikalni zakoni]]
[[Kategorija:Charles Augustin de Coulomb]]