Redakcija: 10:17, 27. december 2008 uredi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m pnp ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:48, 15. februar 2009 uredi razveljavi KocjoBot (pogovor \| prispevki) Boti 303.341 urejanj m pp, Replaced: ponavadi → po navadi Novejše urejanje →
Vrstica 3: '''[[Krilo\|Krila]] žuželk''' so parni izrastki [[žuželke\|žuželčjega]] [[zunanji skelet\|zunanjega skeleta]], ki jim omogočajo [[letenje]]. Izvorno izraščajo iz drugega in tretjega člena [[oprsje\|oprsja]] pri vseh [[red (biologija)\|redovih]] žuželk, razen primitivnih [[pračeljustnice\|pračeljustnic]] in [[ščetinorepke\|ščetinorepk]]. V splošnem so tanke, široke in dolge kožnate strukture, ojačane z vzdolžnimi žilami, ki tvorijo značilen vzorec, povezujejo pa jih prečne žile, s čemer tvorijo v krilih "celice" - membranaste površine, omejene z vzdolžnimi in s prečnimi žilami. Po prisotnosti kril višje razvite žuželke združujemo v [[podrazred (biologija)\|podrazred]] [[krilate žuželke\|krilatih žuželk]] (Pterygota). Med krilatimi žuželkami pa so nekatere skupine sekundarno brez kril (zasnove za krila se pojavijo pri [[ličinka]]h, a se ob preobrazbi ne razvijejo). Izguba kril je ~~ponavadi~~po navadi prilagoditev na [[parazit\|zajedavski]] način življenja, kot je to pri [[bolhe\|bolhah]] in [[zajedavske uši\|zajedavskih ušeh]]. Tudi pri ostalih skupinah žuželk pa je z [[evolucija\|evolucijo]] lahko prišlo do preoblikovanja osnovne zgradbe kril zaradi določenega načina življenja, v skrajnem primeru tudi do izgube enega od parov. Najočitnejši primeri prilagoditev so: * otrditev sprednjega para v [[pokrivača\|pokrivače]] (''elitre'') za zaščito zadnjega para, npr. pri [[hrošči]]h, [[kobilice\|kobilicah]] in [[posnemalci]]h, * preoblikovanje enega od parov v [[utripača\|utripače]] (''haltere''), ki pomagajo vzdrževati ravnotežje pri [[dvokrilci]]h in [[pahljačekrilci]]h ter

Žuželčje krilo: Razlika med redakcijama