Jadralno letalo: Razlika med redakcijama

*Letala, ki lahko tudi pridobivajo višino s pomočjo [[zračni tok|zračnih tokov]]. Tu so mišljena predvsem [[šport]]na jadralna letala. Tudi splošno ime ''»jadralna letala«'' se ponavadipo navadi nanaša na to vrsto letal.

Osnovna [[konstrukcija]] današnjih jadralnih letal so dolga ravna krila z laminarnim profilom (ponavadipo navadi zaključena z zaključki kril - ''winglets'') in vitek [[trup (letalo)|trup]], kar prispeva k zmanjšanju [[zračni upor|zračnega upora]]. Na jadralnih letalih pa se za zmanjšanje zračnega upora poleg že omenjenih uporabljajo tudi drugi prijemi, kot npr. zatesnitev rež okrog krmilnih površin (prepreči pretakanje zraka skozi reže) in turbulatorji (slednji na določenem mestu povzročijo prehod laminarnega toka zraka čez krila v turbulentni tok).

*'''Klubski razred''' združuje jadralna letala starejšega tipa, ki na tekmovanjih niso več konkurenčna novejšim jadralnim letalom iz ostalih razredov. Ena od omejitev je prepoved uporabe vodnega balasta. Ker pa ostalih jasnih in enotnih omejitev za letala v tem razredu ni, se v tem razredu pojavljajo precejšnje razlike v sposobnostih jadralnih letal, zato se ponavadipo navadi uvede handicap.

Pobočni vzgornik pilot izkorišča z letenjem blizu pobočja v obliki osmic oz. s kroženjem v dvigajočem se zraku nad grebenom. Pri tej vrsti dviganja je možno opravljati dolge prelete, ta način pa je bil tudi že uporabljen za postavljanje hitrostnih rekordov. Ima pa to pomanjkljivost, da pobočni vzgornik ponavadipo navadi ne seže tako visoko, kot termično dviganje in je obenem omejen le na določene geografske lokacije ([[gora|gorski]] predeli). Veter ob pobočju pa lahko ustvari tudi turbulenco in zahrbtne vrtince (še posebej, če pobočje ni dovolj gladko). Na prisojnih pobočjih pa se pobočni vzgornik lahko združi s termičnim vzgornikom in nastane kombinacija obeh vzgornikov, ki lahko doseže večjo višino, kot sam pobočni vzgornik.

V povezavi z jadranjem na valovih je možno tudi pridobivanje višine s pomočjo ''rotorjev'', ki predstavljajo izredno turbulentne horizontalne vrtince, ki nastanejo na zavetrni strani gorskih grebenov ob močnejšem vetru. Ta dviganja v gorskem svetu dostikrat zaznamujejo raztrgani rotorni oblaki. Dviganje v rotorjih je ponavadipo navadi precej močno in ozko, na zavetrni strani rotorja pa se pojavlja močno spuščanje zraka. Ta način pridobivanja višine se ponavadipo navadi uporablja za vstop na valove, vendar lahko predstavlja večjo obremenitev za letalo.