Redakcija: 09:36, 12. februar 2009 uredi KocjoBot (pogovor \| prispevki) Boti 303.341 urejanj m pp, Replaced: [[Image: → [[Slika: ← Starejše urejanje		Redakcija: 18:17, 15. februar 2009 uredi razveljavi KocjoBot (pogovor \| prispevki) Boti 303.341 urejanj m pp, Replaced: ponavadi → po navadi (2) Novejše urejanje →
Vrstica 6: [[Slika:Insect_antennae.svg\|thumb\|230px\|right\|Različne oblike tipalnic pri žuželkah.]] Vse žuželke imajo bolj ali manj razvite tipalnice, brez njih so le ličinke nekaterih [[vrsta (biologija)\|vrst]]. Sestavljene so iz treh delov: * '''baza''': z njo tipalnica izrašča iz glave, ~~ponavadi~~po navadi je največji izmed členov. Iz baze izraščajo [[mišica\|mišice]], ki se pripenjajo na pedicel in omogočajo premikanje tipalnic. Ostali členi so brez mišic. * '''pedicel''': vmesni člen med bazo in bičkom, v njem se skoraj pri vseh žuželkah nahaja [[Johnstonov organ]], ki služi zaznavanju premikov bička. * '''biček''' (''flagellum''): ~~ponavadi~~po navadi je nitaste oblike, sestavljen iz ~~večih~~več členov, imenovanih '''flagelomere''', lahko pa je tudi drugačne oblike ali manjka. Pedicel in biček sta lahko preoblikovana, odvisno od vloge, ki jo pri določeni vrsti opravljajo tipalnice. Nekateri [[hrošči]] in [[ose]] imajo betičaste tipalnice, znane so široko razvejane tipalnice nekaterih [[nočni metulji\|nočnih metuljev]], ipd. Oblika je včasih pomemben taksonomski znak, uporaben pri določanju žuželk.

Tipalnica: Razlika med redakcijama