Zadnja večerja: Razlika med redakcijama

'''Zádnja večérja''' imenujemo dogodek, ko je [[Jezus Kristus|Jezus]] zadnjikrat večerjal z učenci ([[apostol]]i), preden je bil izdan in usmrčen. DogodekZadnja sevečerja je zgodilbila v Jeruzalemu in sicer v četrtek pred [[judovstvo|judovskim]] praznikom [[pasha|pashe]] približno l. 33 po Kristusu. Spomin na ta dogodek [[krščanstvo|kristjani]] obhajajo na [[Veliki četrtek]], pa tudi sicer pri vsaki [[Maša|sveti maši]].

[[Evangelij po Mateju|Matejev]], [[Evangelij po Marku|Markov]] in [[Evangelij po Luku|Lukov]]), [[Evangelij po Janezu|Janezov evangelij]] pa mu posveča posebno pozornost in se tudi ne strinja z vsemi navedbami iz prvih treh [[evangelij]]ev.

Iz [[evangelij]]ev izvemo, da je [[Jezus]] naročilpred učencemsvojo smrtjo želel s svojimi učenci ([[apostol]]omi), da želi z njimi jesti obredno večerjo, kot je v navadi pri praznovanju [[pasha|pashe]] - [[judovstvo|judovske]] [[Velika noč|Velike noči]].

[[Jezus]] je poudaril zapoved medsebojnimedsebojne ljubezni: "Ljubite drug drugega. Kakor sem vas jaz ljubil, tako tudi vi ljubite

Zadnja večerja je imala odločilen vpliv na nastajajoče [[krščanstvo]]. V prvih stoletjih so [[kristjani]] izoblikovali svoje bogoslužje na temelju ponovitve zadnje večerje. Taki obredi v prvotnem krščanstvu so se imenovali '''agape''' - obedi ljubezni ([[grščina|grška]] beseda {{jezik-el2|αγάπη}} pomeni ''ljubezen''). PriMed takem obredusrečanjem so udeleženci dejansko skupaj povečerjali, nato pa je voditelj obreda ([[duhovnik]]) ponovil [[Jezus]]ove posvetilne besede nad kruhom in vinom, ki so si ju potem razdelili. Iz tega obreda se je v naslednjih stoletjih izoblikovala [[maša]], ki ima za osnovo še vedno [[evharistija|evharistično daritev]] kruha in vina.