Bajkalsko-amurska magistrala: Razlika med redakcijama

'''Bajkalsko-amurska magistrala''' ('''BAM''') ([[ruščina|rusko]] Байкало-Амурская Магистраль, БАМ) je neuradno ime [[železnica|železniške]] proge v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]], ki teče med 300 in 500 [[kilometer|km]] severno od [[Transsibirska železnica|Transsibirske železnice]].▼

==Trasa==▼

Železnica BAM se v kraju [[Tajšet]] (zahodno od [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]]) odcepi od [[Transsibirska železnica|Transsibirske železnice]] in po nekoliko severnejši trasi teče ravno tako proti vzhodu. Glavna trasa v [[Bratsk]]u prečka [[reka|reko]] [[Angara|Angaro]], v [[Ust-Kut]]u [[Lena|Leno]], nato steče čez [[Severobajkalsk]] ob severnem koncu [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]], [[Tinda|Tindo]], [[Komsomolsk na Amurju]] (kjer prečka reko [[Amur]]) do [[pristanišče|pristanišč]] [[Vanino]] in [[Sovjetska Gavan]] ob obali [[Tihi ocean|Tihega oceana]]. Dolžina te trase je okoli [[1 E6 m|4300]] km. ▼

S Transsibirsko železnico jo povezujejo tri povezovalne proge v smeri sever - jug: med Tindo in [[Skovorodino]]m, med [[Novi Urgal|Novim Urgalom]] in [[Izvestkovaja|Izvestkovajo]] ter med Komsomolskom na Amure in [[Voločajevka|Voločajevko]] pri [[Habarovsk]]u. Od ostalih stranskih odsekov sta pomembnejša med [[Bestuževo|Bestuževim]] pri Tindi in [[Tommot]]om z načrtovanim podaljškom do [[Jakutsk]]a ter kratek odsek med Novim Urgalom in [[Čegdomin]]om. V načrtu je tudi odsek, ki bi od Komsomolska na Amure vodil skozi podmorski [[predor]] na [[otok]] [[Sahalin]]. ▼

==Zgodovina==▼

Prve zamisli o trasi so se pojavile v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] kot eni izmed možnosti za vzhodni krak Transsibirske železnice. Tudi ko je bila slednja zgrajena, niso ponehale zamisli o severni trasi, ki bi omogočila izkoriščanje naravih bogastev, poselitev skoraj neobljudenega dela Sibirije ter kot strateško alternativo Transsibirski železnici, ki je ranljiva na najbolj vzhodnem delu, ki teče tik ob državni meji s [[Kitajska|Kitajsko]]. ▼

Prva gradbena dela na izredno zahtevni trasi so se pričela v času [[Stalin]]a in leta [[1937]], ob 20. obletnici [[oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]], je bil otvorjen prvi najzahodnejši odsek. V času [[2. svetovna vojna|2. svetovne vojne]] so dela obstala in nekaj odsekov so celo prestavili v Povolžje zaradi oskrbe bojišča pri [[Stalingrad]]u. Leta [[1944]] so dela ponovno stekla na skrajnem vzhodnem kraku, kjer so glavnino delovne sile predstavljali zaporniki iz [[gulag]]ov skupaj z [[Nemci|nemškimi]] in [[Japonci|japonskimi]] [[vojni ujetnik]]i.▼

Po Stalinovi smrti leta [[1953]] so vsa dela zaustavili za dobri dve desetletji, ko so se odnosi [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] s Kitajsko močno ohladili. Tako so leta [[1974]] ponovno pričeli z deli. Glavnino delovne sile so tokrat predstavljali udarniki pod okriljem mladinske organizacije [[Komsomol]], ves čas pa so sodelovali tudi prisilni delavci. [[29. september|29. septembra]] [[1984]] je bila železnica BAM svečano odprta, vendar na otvoritev niso povabili zahodnih medijev, da bi se izognili neprijetnim vprašanjem glede stanja proge (le tretjina je bila polno operativna) in delovnih pogojev. ▼

==Pomen==▼

Prve kritike projekta so se pojavile že v obdobju [[glasnost]]i v drugi polovici [[1980.|80.]] let, po padcu [[komunizem|komunizma]] pa je postalo dokončno jasno, da je bila gradnja železnice zgrešena investicija. Zaradi izredno zahtevnih pogojev ([[permafrost]], neugodni [[geologija|geološki]] pogoji) ter geografskih pregrad (skupna dolžina 4200 [[most]]ov je pribl. 400km, skupna dolžina 21 [[predor]]ov pa pribl. 47 km) je že sama gradnja zahtevala ogromna finančna sredstva ter ogromno človeških življenj (150.000 samo med vojnimi ujetniki). Vzdrževanje vseh teh objektov je drago, zaradi česar je železnica nerentabilna. Vzdolž trase je zraslo le nekaj [[rudnik]]ov sicer zelo kvalitetnega [[črni premog|črnega premoga]], nič pa ni bilo z množično poselitvijo in gospodarskim razcvetom tega dela Sibirije. ▼

Večina proge z izjemo najbolj zahodnega dela (med Tajšetom in Ust-Kutom ob Leni) je enotirna, ravno tako je [[elektrifikacija|elektrificiran]] samo nekoliko daljši odsek med Tajšetom in [[Taksimo]]m, kar obenem z delitvijo na dve železniški upravi (vzhodnosibirska na zahodu, daljnevzhodna na na vzhodu) prispeva k slabi prepustnosti. Zaradi tega so padli v vodo tudi načrti, da bi železnica postala glavna tovorna prometna žila med [[Japonska|Japonsko]] in zahodno [[Evropa|Evropo]], saj sodobne [[ladja|ladje]] potrebujejo manj časa za prevoz po daljših pomorskih poteh okoli [[Azija|Azije]]. ▼

Danes tako po železnici prevažajo naravna bogastva iz regije ([[nafta|nafto]] in [[premog]]) ter del tovora, ki ga na podlagi političnih odločitev preusmerijo z mnogo prepustnejše Transssibirske železnice. ▼

==Zunanje povezave==▼

* [http://bam.railways.ru/eng/ Legendarna Bajkalsko-amurska magistrala]▼