Rožle: Razlika med redakcijama

 

Rožleta, kot stranskega lika, spoznamo v delu ''[[Kekec na volčji sledi]]''. [[Kekec|Kekca]] starši pošljejo čez poletje h Koroščevim v Rovte služit. Kot [[hlapec]] naj bi pri njih opravljal razna kmečka opravila, Rožle pa naj bi se izučil [[pastir|pastirskega poklica]] in ga zato pošljejo s kravami v [[planina|planine]]. Ta je na [[Kekec|Kekca]] besen, saj je prepričan, da je on kriv, da mora iti Rožle sam v [[planina|planine]], pa še za tako dolgo (nekaj mesecev). Za dobrodošlico se fantiča tako najprej stepeta. V [[dvoboj|dvoboju]] seveda zmaga [[junak]] [[Kekec]], saj se zna bolje tepsti kot Rožle, čeprav je slednji večji in močnejši.

 

Rožleta v [[življenje|življenju]] največ ovira strah. Strahopetnost je njegova najizrazitejša lastnost, ki je sploh ne skriva in niti ne sramuje. [[Kekec]] Rožletu odkrito pove, da je največji strahopetec, če se boji iti v hribe za nekaj mesecev. Ob takem besednem napadu strahopetec ni niti malo užaljen ampak še prizna svojo strahopetnost. Za njegovo strahopetnost so v večji meri odgovorni starši, ki so mu pripovedovali in ga strašili o čarovnici [[Pehta|Pehti]], strašnem udomačenem [[volk|volku]], itn., saj si Rožle pogosto te strahove domišlja in jih vidi pred seboj, čeprav jih pravzaprav tisti trenutek v resnici ni. [[Kekec]] pa je za razliko od svojega prijatelja obrnjen v drugo skrajnost, saj je prepričan, da so to le pravljice za majhne otroke. [[Kekec]] je za razliko od Rožleta bolj iznajdljiv in navihan. Rožle na trenutke deluje kot odrasla oseba, ki ga neprestano skrbi in se boji za nepremišljenega [[Kekec|Kekca]] ter slepo Mojco.