|
== [[Med]] ==
[[Med]] je [[hrana]], [[poživilo]] in [[zdravilo]]. Je naravna sladka snov, ki ga izdelajo čebele Apis mellifera, iz [[nektar]]ja cvetov ali izločkov iz živih delov rastlin ali izločkov na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo z določenimi lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v [[satje|satju]].
=== Sestava ===
Med ima visoko energijsko vrednost (100g medu vsebuje 380,4 kcal (1590kJ)) in bogato sestavo. Vsebuje do 77% [[sladkor]]jev, od tega do 76% enostavnih sladkorjev ([[fruktoza]] in [[glukoza]]), 17.7% [[voda|vode]], ostalo (5,3%) so: [[vitamin]]i (B1, B2, B6, C, [[nikotinska kislina]], [[pantotenska kislina]]), mineralne snovi (Cu, Fe, Na, K, P, Ca, Si, Mg, Fe, Mn), [[aminokislina|aminokisline]] ([[prolin]], [[fenilalanin]]..), [[encim]]e ([[saharaza]], [[amilaza]], kisla fosfataza, [[katalaza]], glukoza oksidaza), hormone ([[acetilholin]], rastni hormon), [[kislina|kisline]] (solna, fosforna, ocetna, jabolčna, citronska, mlečna, maslena, jantarna, piroglutaminska, glukonska, mravljinčna kislina), flavonoide (kvercetin, antocianini, katehin), transresveratrol, [[ubikinon]] in protibakterijske snovi.
*Ogljikovi hidrati:
Med vsebuje pretežno monosaharide (fruktozo in glukozo), ki so najenostavnejši sladkorji in so glavni vir energije v telesu. Vsebuje še nekaj [[disaharid]]ov ([[saharoza]], [[laktoza]] in [[maltoza]])in trisaharidov (melecitoza). Razmerje sladkorjev je odvisno od od sorte medu in encima invertaze (saharaza). Ker vsebuje med večinoma enostavne sladkorje je lahko prebavljiv in dober ter hiter vir energije.
*Encimi:
So ena najpomembnejših sestavin medu. Izločajo jih goltne in slinske [[žleza|žleze]] pri čebeli, kar omogoča nastajanje medu iz raznih vrst [[medičina/medičine]]. Encimi so beljakovine, ki pospešujejo hitrost kemičnih reakcij v živih organizmih in sodelujejo pri presnovi druge hrane, kjer omogočajo boljše izkoriščenje sestavin hrane.
*Vitamini:
V medu so raztopljeni v vodi topni vitamini in sicer: vitamini B kompleksa, [[vitamin C]], pantotenska kislina, [[folna kislina]]. Količine vitaminov niso velike, kljub temu pa je med pomemben vir le teh. Vitamini so potrebni za normalen potek življenjskih funkcij in jih druge spojine ne morejo nadomestiti. Še posebej je pomembno dovajanje teh snovi v raznih posebnih stanjih (večje fizične aktivnosti, doba rasti, bolezni, [[nosečnost]], [[dojenje]]..).
*Aminokisline:
Beljakovine izvirajo iz medičine, delno pa tudi iz prebavnih žlez čebel. Beljakovine so sestavljene iz aminokislin (v medu cca.20). Med vsebuje malo beljakovin. Največ jih je v medu [[jesenska resa|jesenske rese]], tudi gozdni med je bogatejši z beljakovinami. Med, ki vsebuje več beljakovin je temnejše barve. Najpomembnejši aminokislini v medu sta prolin in fenilalanin, ki sta povezani z nastankom aromatičnih snovi. Največ fenilalanina je v žajblovem medu, ki ima izredno aromatičen okus.
*Mineralne snovi:
Za normalno delovanja presnovnih procesov je pomembno vzdrževanje stalne koncentracije mineralnih snovi. V medu se nahajajo v obliki soli natrija, fosforja, kalija, kalcija, silicija, magnezija, železa, mangana. Gozdne vrste medu vsebujejo do 1% rudninskih snovi, cvetlični med pa vsebuje do 0,35%. Najbogatejši je kostanjev med, ki vsebuje lahko tudi do 1,3% mineralnih snovi.
*[[Hormon]]i:
Naloga hormonov je nadzorovanje številnih telesnih funkcij, med drugim kemičnega delovanja presnove, rasti in razvoja, spolnega razmnoževanja ter odziva na stres. Acetilholin je pomemben za parasimpatični živčni sistem, rastni hormon pa pospešuje rast kosti in hrustanca, povečano izgorevanje maščob, poveča se tvorba beljakovin, zviša se krvni sladkor..
*Kisline:
Izvirajo iz čebeline ustne slinavke in le malo iz rastlin. Kisline dajo okusu in vonju medu svojevrsten značaj in delujejo ugodno na tek in prebavo.
*Flavonoidi:
[[Flavonoid]]i delujejo antioksidativno, protivnetno, blago protimikrobno in zavirajo zlepljanje trombocitov. [[Antocianin]]i dajejo nekaterim medom temno barvo.
*Protibakterijske snovi:
Protibaketrijsko delovanje je posledica prisotnosti [[glukozna oksidaza|glukozne oksidaze]], visoke koncentracije sladkorjev, [[katalaza|katalaze]] in [[vodikov preoksid|vodikovega peroksida]].
Med lahko vsebuje tudi mikroorganizme v zelo nizkih koncentracijah, ki so posledica načina pridelovanja (gre skozi prebavni trakt čebele) ali zunanje kontaminacije. Nekateri so mnenja, da je še posebej nevarna prisotnost [[Clostridium botulinum]] za majhne otroke, za to se med ponavadi odsvetuje za prehrano majhnih otrok. Spet drugi pa svetujejo dodatek medu v mleko že novorojenčkom. Mikroorganizmi so prisotni v zelo omejeni količini zaradi protimikrobnih lastnosti medu.
=== Vrste medu ===
|
