Rdeči premik: Razlika med redakcijama

[[Slika:Redshift.png|thumb|right|200px|[[absorpcijska črta|Absorpcijske črte]] v [[vidnavidni svetlobaspekter|optičnemvidnem spektru]] [[nadjata|nadjate]] oddaljenih galaksij BAS11 (desno) v primerjavi z absorpcijskimi črtami [[Sonce|Sončevega]] optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. [[Valovna dolžina]] narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, [[frekvenca]] pa se zmanjšuje]]

'''Rdéči premík''' (tudi '''rdéči pomík''') je v [[fizika|fiziki]] in [[astronomija|astronomiji]] [[pojav]], ki nastane, ko se izsevano ali odbito [[elektromagnetno valovanje]], po navadi [[vidni spekter|vidna]] [[svetloba]], premakne proti rdečemu delu [[spekter elektromagnetnega valovanja|spektra]]. Rdeči premik je v splošnem določen kot povečanje [[valovna dolžina|valovne dolžine]] elektromagnetnega valovanja, ki ga sprejme opazovalec glede na valovno dolžino valovanja, ki ga izseva vir. Povečanje valovne dolžine odgovarja zmanjšanju [[frekvenca|frekvence]] elektromagnetnega valovanja. Zmanjšanje valovne dolžine se imenuje '''módri premík'''.

Opazovani rdeči premik zaradi [[Dopplerjev pojav|Dopplerjevega pojava]] nastopi kadar se svetlobni vir [[gibanje|giblje]] stran od opazovalca, kar odgovarja Dopplerjevemu premiku, ki spreminja zaznano frekvenco [[zvok|zvočnega]] valovanja. Čeprav se opazovanje takšnih rdečih premikov, oziroma modrih, s pridom uporablja (na primer [[Dopplerjev radar]] ali [[radarski top]]), pa [[astronomska spektroskopija|spektroskopska]] [[astrofizika]] uporablja Dopplerjeve rdeče premike za določevanje gibanja oddaljenih [[astronomsko telo|astronomskih teles]]. Ta pojav so prvič napovedali in opazovali v [[19. stoletje|19. stoletju]], ko so znanstveniki začeli preučevati dinamične posledice valovno-delčne narave [[svetloba|svetlobe]].