Odprta koda: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Prunk (pogovor | prispevki)
m →‎Glej tudi: Odprtokodna programska oprema
m →‎Družba in kultura: slog seznamov
Vrstica 5:
==Družba in kultura==
 
'''Odprtokodna kultura''' je kreativna praksa prilagajanja in prostega deljenja ustanovljene in ustvarjene vsebine. Primeri vsebujejo kolaž, film, glasbo in umetnost. V odprtokodni kulturi so določitve, dela, ki imajo pravico do zaščite z avtorskimi pravicami, splošno dostopne. Pripadniki kulture lahko spreminjajo te produkte in jih ponovno razdelijo nazaj skupnosti ali drugim organizacijam.
 
Porast odprtokodne kulture v 20. stoletju je rezultat vse večje napetosti med kreativnimi praksami, ki vsebujejo prilagajanje in zato zahtevajo dostop do vsebin, ki so pogosto zaščitene z avtorskimi pravicami ter vedno bolj omejujočimi zakoni in politikami za intelektualno lastnino, ki upravljajo z dostopom do avtorsko zaščitenih vsebin. Ti zakoni so v 20. stoletju postali bolj omejujoči na dva načina in sicer z razširjanjem izraza avtorska pravica (še posebej v ZDA) in kaznimi, ki so sledile za poskuse preprečevanja antipiratskih tehnologij.
Vrstica 29:
===Vlada===
 
* Odprtokodna vlada – v bistvu se nanaša na odprto programne tehnologije v tradicionalnih vladnih organizacijah in vladnem delovanju, kot npr. volitve.
* Odprte politike (včasih tudi odprtokodne politike) – izraz se uporablja za politične procese, kjer uporabljajo internetne tehnologije, kot so blogi, email in glasovanje, za hitre povratne informacije med političnimi organizacijami in njihovimi podporniki. Obstaja tudi alternativni koncept odprtokodnih politik, ki se nanaša na razvoj javnih politik pod različnimi pravili in procesi, podobne pa so gibanju Open Source Software.
* Odprtokodno vodstvo – podobno odprtokodnim politikam, prizadeva pa si bolj za demokratične procese in zagovarja svobodo informacij.
 
===Etika===
Vrstica 37:
Odprokodna etika se deli na dve veji:
 
* Odprtokodna etika kot etična šola – Charles Ess in David Berry raziskujeta ali se etike lahko naučimo z odprtokodnim pristopom. Ess je definiral AoIR Research Guidelines kot primer odprtokodne etike.
* Odprtokodna etika kot profesionalna celota pravil – temelji na računalniški etični šoli, kjer poučujejo etična vprašanja in profesionalizem v računalniški industriji na splošno ter posebej v razvoju programja.
 
===Mediji===