Sluh: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m rektgr |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 8:
Po nekaterih virih naj bi tudi ljudje podzavestno zaznavali ultrazvok in infrazvok. Slednji naj bi vplival na [[čustvo|čustva]].
== GLUHI IN NAGLUŠNI LJUDJE ==
Pri ljudeh je čutilo za sluh uho; to obenem opravlja še vlogo ravnotežnega centra.
Navadno navajajo podatek, da je človeško uho občutljivo za zvok s frekvencami med 20 Hz in 20 kHz, vendar pa se ta razpon močno spreminja glede na starost, poklicne poškodbe sluha in spol. Posamezniki so zmožni zaznavati zvok do frekvence 22 kHz in morda še več, medtem ko je meja za druge 16 kHz. Frekvencam v tem območju pravijo tudi zvočne ali »avdio«-frekvence. Zvoku z višjimi frekvencami pravimo ultrazvok, zvoku z nižjimi pa infrazvok.
Gluhi in naglušni ljudje imajo okvare, ki zajemajo uho, njegove strukture in funkcije povezane z njim.
== NAGLUŠNOST ==
Naglušen človek ima povprečno izgubo sluha na frekvencah 500, 1000 in 2000 hercev (Hz), manj kot 91 decibelov (dB) in ima resne težave pri poslušanju govora in pri govorni komunikaciji. Naglušnost pomeni zoženje slušnega polja in zato delno moti sporazumevanje s pomočjo govora.
Glede na naglušnost se razlikujejo:
• osebe z lažjo izgubo sluha (26-40 dB): oseba ima težjo ali težko izgubo sluha na enem ušesu ter lažjo ali brez izgube na drugem ušesu. Lahko ima tudi lažjo obojestransko izgubo sluha. Pri njej je lahko prizadeto sporazumevanje in poslušanje govora. Prisotne so lahko tudi druge vrste prizadetosti poslušanja. Oseba je ovirana v orijentaciji;
• osebe z zmerno izgubo sluha (41-55 dB): oseba ima lahko obojestransko zmerno izgubo sluha, popolno izgubo sluha na enem ušesu, lažjo izgubo ali je brez izgube na drugem oziroma ima težko izgubo sluha na enem ušesu in zmerno, lažjo ali nima izgube na drugem. Pri osebi je lahko prizadeto sporazumevanje, poslušanje govora, lahko so prisotne tudi druge vrste prizadetosti poslušanja. Oseba je ovirana v orijentaciji in telesni neodvisnosti;
• osebe s težjo izgubo sluha (56-70 dB): oseba ima težjo obojestransko izgubo sluha ali težko izgubo sluha na enem ušesu in težjo izgubo sluha na drugem. Pri osebi je prizadeto sporazumevanje, razumevanje govora in poslušanje govora. Oseba s težjo izgubo sluha je ovirana v orijentaciji, pri vključevanju v družbo in pri telesni neodvisnosti;
• osebe s težko izgubo sluha (71-90 dB): oseba ima popolno izgubo sluha na enem ušesu in težko izgubo sluha na drugem ušesu oziroma težko obojestransko izgubo sluha. Pri osebi je prisotna prizadetost sporazumevanja, predvsem razumevanja in poslušanja pogovora. Pogosta je istočasna prizadetost vedenja, prilagajanja vedenja okoliščinam,prizadetost pri pridobivanju znanja. Oseba je ovirana v orijentaciji, telesni neodvisnosti in pri vključevanu v družbo;
== GLUHOTA ==
Gluha oseba ima najtežjo izgubo sluha, pri kateri ojačanje zvoka ne koristi. Povprečna izguba sluha na frekvencah 500, 1000 in 2000 hertzov je 91 decibelov in več.
Glede na gluhoto se razlikujejo:
• osebe z najtežjo izgubo sluha (91 dB in več): oseba z najtežjo izgubo sluha ni sposobna slišati in razumeti govora, tudi če je le ta ojačen. Oseba ne more v celoti sprejemati govora, niti s slušnim aparatom. Pogosta je istočasna prizadetost vedenja, orientacije v času in prostoru, prilagajanja vedenja okoliščinam in prizadetost pri pridobivanju znanja;
• osebe s popolno izgubo sluha: oseba s popolno izgubo sluha ne loči niti dveh jakosti zvoka niti ne dveh frekvenc, ni sposobna slišati ali razumeti govora, tudi če je le ta ojačen. Oseba ne more sprejemati govora niti s slušnim aparatom. Pri njej je prisotna prizadetost sporazumevanja, razumevanja in poslušanja govora ter druge vrste prizadetosti poslušanja. Pogosta je istočasna prizadetost vedenja, orientacije v času in prostoru, prilagajanja vedenja okoliščinam in prizadetost pri pridobivanju znanja.
==Glej tudi==
| |||