Goriška (grofija): Razlika med redakcijama

Leta 1915, v drugem letu [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]], je [[Italija]] vstopila v vojno proti Avstro-Ogrski, z željo da bi okupirala celotno Avstrijsko Primorje. Zahodni del Goriško-Gradiške grofije je bil opustošen z bitkami na [[Soška fronta|Soški fronti]]. Leta 1916 so Gorico prvič v njeni zgodovini okupirale italijanske čete, vendar jih je Avstro-Ogrska armada potisnila nazaj na zahod v [[Bitka pri Kobaridu|Bitki pri Kobaridu]]. Leta 1918 sta v grofiji vzniknili dve masovni gibanji , ki sta zahtevali večjo avtonomijo znotraj federalizirane Habsburške monarhije: [[Slovenci]] so zahtevali združitev z drugimi [[južni Slovani|južnoslovanskimi]] narodi v samostojno [[Jugoslavija|jugoslovansko]] državo, medtem ko so [[Furlani]] zahtevali posebno avtonomijo za zahodni del grofije, v katerem so bili večina. Do spopadov med obemi gibanji ni prišlo, saj nista tekmovali za ista ozemlja: edino odprto vprašanje je bilo mesto Gorica, ki sta si ga lastili tako slovenska kot furlanska stran. Ko je Avstro-Ogrska konec oktobra 1918 razpadla, sta obe avtonomistični gibanji postali popolnoma nepomembni: celotno grofijo je namreč takoj okupirala italijanska armada, ki je zatrla vsakršna politična gibanja, ki bi lahko kakorkoli postavila pod vprašaj italijanske zahteve po območju.

 

 

== Ozemlje in prebivalstvo ==

 

Po podatkih iz zadnjega uradnega avstro-ogrskega popisa prebivalstva leta 1910, je grofija obsegala 2918 km² in imela 260,721 prebivalcev, od katerih jih je okoli 20% živelo v urbanih naseljih (Gorica, Gradišče, Tržič, Krmin, Červinjan, Ronke, Gradež), 15% v pol-urbanih naseljih (Solkan, Devin, Ajdovščina, Bovec, Kobarid, Tolmin, Sežana, Kanal ob Soči) in okoli 65% v ruralnih področjih. Etnična struktura prebivalstva je bila kot sledi:

 

{|class="toccolours" style="margin: 0 1em 0 1em;" width="50%"