Goriška (grofija): Razlika med redakcijama

Goriška grofija je postala del Habsburškega gospostva v letu 1500, ko je brez dediča umrl zadnji goriški grof Leonhard.

 

 

Med [[Napoleon|Napoleonskimi vojnami]] je Goriško-Gradiška padla pod [[Francozi|Francosko]] upravo. Leta 1805 so bila vsa njena ozemlja na desnem bregu Soče priključena Napoleonovemu [[Italsko kraljestvo|Italskemu kraljestvu]]. Preostali del grofije je ostal del Avstrijskega cesarstva do leta 1809, ko je bil priključen [[Ilirske province|Ilirskim provincam]]. Leta 1813 je bila obnovljena avstrijska uprava in grofija je bila ponovno ustanovljena v njenih prvotnih mejah, vključno z mesti [[Tržič]] in [[Gradež]], ki sta bili poprej del [[Beneška republika|Beneške republike]]. Leta 1816 je bila celotna grofija priključena v novo administrativno enoto, [[Kraljestvo Ilirija]], katere prestolnica je bila [[Ljubljana]], vključevala pa je tudi deželi Koroško in Kranjsko. Tako je ostalo do leta 1849, ko je bilo Kraljestvo Ilirija ukinjeno, ustanovljena pa je bila nova dežela Avstrijsko Primorje, , ki je vključevala Goriško-Gradiško grofijo, [[Trst]] in Istro. Leta 1861 je grofija pridobila avtonomijo kot "Poknežena grofija Goriška in Gradiška", kronska dežela [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Grofija je imela svoj lastni parlament in uživala visoko stopnjo samouprave, čeprav je bila uradno podrejena cesarskemu guvernerju (Landeshauptmann), ki je izvajal vladni nadzor nad celotnim območjem Avstrijskega Primorja.