Galaktični koordinatni sistem: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
MystBot (pogovor | prispevki)
m dp|+p
Vrstica 1:
[[Slika:Sistem galaktike.png|thumb|right|300px|Definicija galaktičnih koordinat (rdeče – gal. longituda, zeleno – gal. latituda)]]
 
'''Galaktični koordinatni sistem''' je eden izmed [[nebesni koordinatni sistem|nebesnih koordinatnih sistemov]], ki za določanje [[lega|lege]] [[nebesno telo|nebesnih teles]] uporablja [[galaktična ravnina|galaktično ravnino]]. Ta koordinatni sistem je primeren za opis lege nebesnih teles, ki ležijo znotraj naše [[Rimska cesta (galaksija)|Galaksije]] (Rimske ceste]]).
 
[[Referenčna ravnina]], ki omogoča določanje lege nebesnih teles je [[galaktična ravnina]]. Ta ravnina gre skozi [[galaktično jedro|središče]] Rimske ceste tako, da vsa nebesna telesa iz Rimske ceste ležijo čim bliže ravnini. Ravnina torej poteka skozi [[težišče]] Rimske ceste. Presek te ravnine z [[nebesna krogla|nebesno kroglo]] nam da [[galaktični ekvator]].
Galaktična ravnina tvori z ravnino ekvatorja Zemlje kot 123°
 
Vrstica 12:
Galaktično longitudo merimo kotnih merskih enotah od smeri proti središču Rimske ceste do presečišča galaktičnega [[poldnevnik|poldnevnika]] nebesnega telesa z galaktičnim ekvatorjem. Smer merjenja galaktične longitude je ista kot za merjenje [[rektascenzija|rektascenzije]].
Zavzame lahko vrednosti v območju
 
:<math> 0^\circ \leq \ l \ < 360^\circ</math>
 
Tako ima smer proti središču Rimske ceste longitudo 0°. To je v ozvezdju [[Strelec (ozvezdje)|Strelca]] (Sgr). Vzdolž galaktičnega ekvatorja je še ozvezdje [[Labod (ozvezdje)|Laboda]] (Cyg) na longitudi 90°, ozvezdje [[Voznik (ozvezdje)|Voznika]] (Aur) na longitudi 180° (nasproti smeri proti središču Rimske ceste) ter ozvezdje [[Jadro (ozvezdje)|Jadro]] (Vel) (vidno na južni polobli) na longitudi 270°.
 
Galaktično latitudo merimo v kotnih merskih enotah od galaktičnega ekvatorja do nebesnega telesa po galaktičnem poldnevniku, ki gre skozi nebesno telo. Meri se lahko samo v naslednjih mejah
 
:<math> -90^\circ \leq \ b \leq +90^\circ</math>
Pri tem je latituda +90° na severnem galaktičnem polu (ozvezdje [[Berenikini kodri (ozvezdje)|Berenikini kodri]] (Com)), latituda -90° pa je na južnem galaktičnem polu [[Kipar (ozvezdje)|Kipar]] (Scl).
 
Pri tem je latituda +90° na severnem galaktičnem polu (ozvezdje [[Berenikini kodri (ozvezdje)|Berenikini kodri]] (Com)), latituda -90° pa je na južnem galaktičnem polu [[Kipar (ozvezdje)|Kipar]] (Scl).
 
Leta [[1959]] je [[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU) določila povezavo z [[Ekvatorski koordinatni sistem|ekvatorskim koordinatnim sistemom]]. Po tej definiciji ima severni galaktični pol [[rektascenzija|rektascenzijo]] enako 12h49m in deklinacijo enako +27,4° (za [[epoha (astronomija)|epoho]] [[epoha (astronomija)|B1950,0]]). Pri tem je smer proti galaktičnemu severnemu polu nagnjena za 123° proti ekvatorialnemu severnemu polu.
Vrstica 24 ⟶ 27:
Če podobne podatke navajamo za epoho [[epoha (astronomija)|J2000,0]] ima severni galaktični pol koordinate z longitudo 12h51m26,282s in latitudo +27°07′42,01″.
 
Točka kjer sta galaktična longituda in galaktična latituda enaki nič (smer proti centrusredišču Rimske ceste) je za epoho J2000,0 na koordinatah z longitudo enako 17h 45m 37,224s in latitudo enako 28° 56′ 10,23″. Ta točka je v bližini izvora močnega izvora [[radijski valovi|radijskega]] [[sevanje|sevanja]] z imenom [[Strelec A*]].
 
[[Kategorija:Nebesni koordinatni sistemi]]