Sande Stojčevski: Razlika med redakcijama

Stojčevski je že zelo zgodaj pokazal svoje nagnjenje do pisanja in je že v osnovni šoli pričel pisati za šolski časopis. Nekaj let je obiskoval tudi [[Gimnazija Celje|Gimnazijo v Celju]]. Prve pesmi je objavil konec šestdesetih let, leta 1972 je napisal pesniško zbirko z naslovom- ''Kralj labodov''- (''Kralot na lebedite''), za to zbirko je dobil [[Makedonska nagrada za književnost- Koča Racin|makedonsko nagrado za književnost- Koča Racin]]. Ta nagrada je pomenila da se je Stojčevski uvrstil v ''četrto generacijo'' makedonskih književnikov , skupaj z [[Katica Čulakova|Katico Čulakovo]], [[Blagoje Risteski|Blagojem Risteskim]], [[Trajče Krsteski|Trajčevom Krsteskim]], [[Aldo Kliman|Aldom Klimanom]] in [[Vse Mančev|Vasom Mančevom]], kateri so prinesli v makedonsko književnost inovativne pesniške, prozne, intelektualne in kritično- teoretske novosti. Napisal je sredi sedemdesetih let prvo pesem v [[Kumanovo|kumanovskem]] [[Dialekt|dialektu]]- (pesem ''Utjeha''), kar je odprlo nove možnosti pisanja v makedonskem jeziku, katere sta izkoristila tudi [[Liljana Čalovska]] in [[Risto Jačev]].