Redakcija: 09:27, 11. februar 2008 uredi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.451 urejanj m IW, ni škrbina, ktgr ← Starejše urejanje		Redakcija: 12:56, 8. april 2008 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m dp Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Veliki Horasan''', tudi Khorasaan, Khurasan in Khurasaan ([[perzijščina\|perzijsko:]] خراسان بزرگ, [[angleščina\|angleško]]: Khorasan), sodobno ime za vzhodna ozemlja [[Perzija\|Stare Perzije]]. Beseda Horasan pomeni "»dežela vzhajajočega sonca"«. Horasan je bil del današnjega [[Iran]]a, [[Afganistan]]a, [[Tadžikistan]]a, [[Turkmenistan]]a in [[Uzbekistan]]a. V Veliki Horasan so bili vključeni Nišapur in Tus (danes Iran), Herat, Balh, Kabul in Gazni (danes Afganistan), Merv in Sandžan (danes Turkmenistan), Samarkand in Buhara (danes v Uzbekistanu) ter Hudžand in n Pandžakent (današnji Tadžikistan). == Etimologija == Danes se pridevnik "»veliki"« dodaja k imenu Horasan predvsem zato, da se loči od imena province Horasan v današnjem Iranu. Provinca Horasan je bila zahodni del Velikega Horasana in je zavzemala skoraj polovico celega ozemlja Velikega Horasana. Pridevnik se uporablja tudi za razlikovanje od drugih imen, ki se nanašajo samo na dele Velikega Horasana, na primer na Transoksiano, ki je zavzemala samo Uzbekistan in Tadžikistan, in dele Baktrije, Kabulistana in Horezma, v katerem sta bila samo Samarkand in Buhara. Do invazije [[Mongoli\|Mongolov]] v [[13. stoletje\|13. stoletju]] je bil Horasan osrednje perzijsko kulturno središče. == Geografija == Mir Ghulam Mohammad trdi, da je jedro Velikega Horasana tvoril današnji Afganistan. Kasnejši viri trdijo, da je bila v Afganistanu samo vzhodna polovica Velikega Horasana, zahodna polovica pa je bila današnja iranska pokrajina Horasan. Meje so se s časom zelo spreminjale. Danes se naziv v grobem uporablja za vsa ozemlja Perzije, ki ležijo vzhodno in severo vzhodno od slane puščave Dasht-i-Kavīr v osrednjem Iranu. ▼ ▲Mir Ghulam Mohammad trdi, da je jedro Velikega Horasana tvoril današnji Afganistan. Kasnejši viri trdijo, da je bila v Afganistanu samo vzhodna polovica Velikega Horasana, zahodna polovica pa je bila današnja iranska pokrajina Horasan. Meje so se s časom zelo spreminjale. Danes se naziv v grobem uporablja za vsa ozemlja Perzije, ki ležijo vzhodno in severo vzhodno od slane puščave Dasht-i-Kavīr v osrednjem Iranu. V srednjem veku sta bila perzijski Irak in Horasan najpomembnejša dela Velikega Irana. Meja med njima je potekala približno vzdolž črte med mestoma Gurgan in Damagan. Cesarstvo so na Irak in Horasan delili predvsem [[Gaznavidi]], [[Seldžuki]] in [[Timuridi]]. Na takšno delitev naletimo na primer v knjigi "Tārīkhi Bayhaqī" Abula Fazl Bayhaqija, zbirki Al-Gazalijevih pisem "Faza'ilul al-anam min rasa'ili hujjat al-Islam" in drugih knjigah.▼ ▲V srednjem veku sta bila perzijski Irak in Horasan najpomembnejša dela Velikega Irana. Meja med njima je potekala približno vzdolž črte med mestoma Gurgan in Damagan. Cesarstvo so na Irak in Horasan delili predvsem [[Gaznavidi]], [[Seldžuki]] in [[Timuridi]]. Na takšno delitev naletimo na primer v knjigi "»Tārīkhi Bayhaqī"« Abula Fazl Bayhaqija, zbirki Al-Gazalijevih pisem "»Faza'ilul al-anam min rasa'ili hujjat al-Islam"« in drugih knjigah. Afganistanski učenjak in zgodovinar Ghulam Mohammad Ghubar, po narodnosti Tadžik, govori v svoji knjigi "Horasan" o Pravem in Nepravem Horasanu. Po njegovem mnenju je Pravi Horasan vseboval pokrajine med Balhom na vzhodu, Mervom na severu, Sistanom na jugu in Nišapurom na zahodu. V središču je bil Herat, ki je bil znan kot Biser Horasana. Meje Nepravega Horasana so segale do Kabula in Gaznija na vzhodu, Balučistana in Zabulistana na jugu, Transoksiane in Horezma na severu ter Damagana in Gorgana na zahodu.▼ ▲Afganistanski učenjak in zgodovinar Ghulam Mohammad Ghubar, po narodnosti Tadžik, govori v svoji knjigi "»Horasan"« o Pravem in Nepravem Horasanu. Po njegovem mnenju je Pravi Horasan vseboval pokrajine med Balhom na vzhodu, Mervom na severu, Sistanom na jugu in Nišapurom na zahodu. V središču je bil Herat, ki je bil znan kot Biser Horasana. Meje Nepravega Horasana so segale do Kabula in Gaznija na vzhodu, Balučistana in Zabulistana na jugu, Transoksiane in Horezma na severu ter Damagana in Gorgana na zahodu. V Baurjevih spominih je omenjeno, da imajo [[Indijci]] za Horasance vse ne-Hindujce, za mejo med Hindustanom in Horasanom pa piše: "Na cesti med Hindustanom in Horasanom sta dve veliki trgovski središči: Kabul in Kandahar". To pomeni, da je Nepravi Horasan mejil na Hindustan, se pravi Indijo.▼ ▲V Baurjevih spominih je omenjeno, da imajo [[Indijci]] za Horasance vse ne-Hindujce, za mejo med Hindustanom in Horasanom pa piše: "»Na cesti med Hindustanom in Horasanom sta dve veliki trgovski središči: Kabul in Kandahar"«. To pomeni, da je Nepravi Horasan mejil na Hindustan, se pravi Indijo. == Zgodovinski pregled ==▼ ▲==Zgodovinski pregled== Veliki Horasan je bil ena od pokrajin Velikega Irana. Pred prihodom [[Aleksander Veliki\|Aleksandra Velikega]] leta [[330 pr. n. št.]] je bil del ahamenidskega Perzijskega cesarstva. V [[1. stoletje\|1. stoletju]] našega štetja so vzhodne pokrajine velikega Horasana postale del Kušanskega cesarstva. Kušani so uvedli budistično kulturo. Za njimi so v jugovzhodnem Afganistanu ostali mnogi templji in bogata pokopana mesta. V zahodnem delu je prevladoval kult [[Zaratustra\|Zaratustre]]. V obdobju Kušanov se je meja Horasana premaknila proti zahohodu in ostala nespremenjena vse do prenehanja Kušanskega cesarstva, ko so oblast nad celim ozemljem prevzeli Sasanidi. V sasanidskem obdobju je bilo Perzijsko cesarstvo razdeljeno na štiri dele: Xwawaran, kar pomeni zahod, Axtar – sever , Nīmrūz - jug in Xurasan (Horasan) - vzhod. V Vzhodnih pokrajinah je bilo nekaj sporov s Heptaliti, sicer pa so bile meje stabilne vse do invazije muslimanov. Glede na to, da je bil Horasan na skrajnem vzhodu [[Sasanidi\|Sasanidskega cesarstva]] in daleč od [[Arabija\|Arabije]], je muslimanska invazija prišla do njega precej pozno. Ko so muslimani osvojili zahodne dele Horasana, je zadnji sasanidski kralj Jazdgerd III prestolnico države prestavil v Horasan. Po njegovem uboju je islamska vojska leta [[647]] hitro zasedla Horasan in postal je, tako kot druge perzijske province, ena od provinc, ki so ji vladali [[Umajjadi]]. Vrstica 33 ⟶ 36: ==Viri== * Lorentz, J. (1995). ''Historical Dictionary of Iran''. ISBN 0-8108-2994-0 [[ar:خراسان الكبرى]]

Veliki Horasan: Razlika med redakcijama