Ajubidi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Spreminjanje: en:Ayyubid dynasty |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 15:
Sinovi se kmalu začeli prepirati zaradi delitve cesarstva. Al-Aziz in az-Zahir nista hotela priznati suverenosti starejšega brata, istočasno pa so ajubidski vazali na severu, Zengidi in Ortokidi, zahtevali svojo neodvisnost in ponovno vzpostavitev vladavine Zengidov. Saladinov zviti brat Al-Adil je te poskuse sicer zatrl, toda stanje na severu je ostalo zelo nestabilno.
Odnosi med al-Azizom in al-Afdalom so medtem dosegli kritično točko. Leta [[1194]] je al-Aziz napadel Sirijo in prišel do Damaska. Al-Afdal je poklical na pomoč strica al-Adila, ki je posredoval v sporu med bratoma in nazadnje so se dogovorili, da bo al-Aziz je dobil [[Judeja|Judejo]], az-Zahir pa [[Latakija|Latakijo]], oba pa bi morala priznati suverenost starejšega brata. Dogovor ni trajal dolgo. Leta [[1195]] je al-Aziz ponovno napadel Sirijo in al-Adil je ponovno prišel reševat al-Afdala. Al-Aziza so prisilili, da se je umaknil v [[Egipt]], toda al-Adil je preprečil poskuse, da bi njegov nečak az-Zahir osvojil Egipt zase. Al-Adilova podpora al-Afdalu je kmalu prenehala, ker je al-Afdalovo nekompetentno vladanje povzročilo nezadovoljstvo v državi. Namesto z njim se je povezal z al-Azizom. Leta [[1196]] sta skupaj osvojila Damask in izgnala al-Afdala v Salhad v [[Huran]]u. Al-Aziza so priznali za poglavarja dinastije, ad-Adil pa je dobil Damask.
Novembra [[1198]] je al-Aziz v nezgodi na lovu umrl. Nasledil ga je najstarejši sin al-Mansur, ki je imel komaj dvanajst let. Al-Azizove ministre so skrbele a-Adilove ambicije po oblasti, zato so pozvali al-Afdala, naj vlada kot regent Egipta v imenu svojega mladega nečaka. Na začetku naslednjega leta, medtem ko je al-Adil na severu dušil vstajo Ortokidov, sta se al-Afdal in az-Zahir povezala proti njemu, pridružila pa se jima je tudi večina ajubidskih plemičev. Al-Adil se je takoj vrnil v Damask in poveljevanje v bojih proti [[Ortokidi|Ortokidom]] prepustil sinu al-Kamilu.
| |||