Temenica (reka): Razlika med redakcijama

Lastnosti tal so povezane s [[kamnina]]mi in [[relief]]om, odvisne so tudi od vodnih in podnebnih razmer. Po celotnem območju doline reke Temnice prevladujejo apnenci in dolomiti, izjema je le pas permkarboskih [[skril]]avih glinavcev in [[peščenjak]]ov, kjer izvirata pritoka Ješki potok in Bratnica; tu najdemo združbo distričnih rjavih tal in [[ranker]]ja. V zgornjem delu doline prevladujejo [[rendezina|rendzine]] in rjava pokarbonatna tla na apnencu in dolomitu, v srednjem in spodnjem delu pa globoka rjava po[[karbon]]atna tla z znaki izpiranja in zmerno kisla izprana tla na apnencu in dolomitu. V ozkem pasu ob reki Temnici in njenih pritokih (od 500 do 1000 m) najdemo hidromorfna tla, kjer prevladuje evtrični mineralni [[hipoglej]]. Na območju ponora reke Temenice prevladujejo evtrična obrečna globoko oglejena tla. V spodnjem delu toka, ob majših pritokih najdemo distrična in evtrična rjava tla na pliocenskih in kvartarnih glinah in [[ilovica]]h z znaki psevdooglejenosti<ref>Digitalna pedološka karta Slovenije. 1:25,000. 2005. Ljubljana, Biotehniška fakulteta. Center za pedologijo in varstvo okolja.</ref>.

 

Rastje je tesno povezano z reliefom in vodnimi razmerami. Precejšnji del Temenice je v nižinskem delu pokrajine, sredi kmetijskih površin, ki imajo vpliv na [[ekosistem]] v reki<ref name="inv">Inventarizacija flore in favne reke Temenice. Končno poroèilo. 1993. Ljubljana. Inštitut za biologijo: 14 str.</ref>. Na poplavnem svetu in območjih občasne ojezeritve uspeva [[močvirje|močvirno]] rastje (ločje). Travniki so mokrotni, boljši le na vzpetih robnih območjih. Vzdolž vodotokov na slabo razvitih obrečnih tleh je močna [[drevo|drevesna]] in [[grm]]ovna zarast. Za to območje so značilni [[bukev|bukovi]] gozdovi in gozdovi gradna ter [[beli gaber|belega gabra]], na pobočjih ob reki so pogoste tudi [[smreka|smreke]] in [[jelka|jelke]]. S krepitvijo panonskega podnebja proti jugovzhodu narašča delež [[hrast]]a in [[kostanj]]a. V območju izvira, na strmih pobočjih, kjer so slabša rastišča, je pogost tudi [[rdeči bor]]<ref name="slo">Slovenija. Pokrajine in ljudje. 1998. Ljubljana, Mladinska knjiga: 735 str.</ref>. [[Gozd]] predstavlja okoli 55 % območja, travniki 24%, orna zemljišča 9%, pozidana območja 6% ostalo so [[sadovnjak]]i, [[vinograd]]i, vodne površine ali zaraščene površine.