Rogerij I. Sicilski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran: '''Rogerij I.''', imenovan tudi '''Bosso''' in '''veliki grof''', je bil od leta 1071 do 1101 normanski grof Sicilije in zadnji veliki vodja normansk... |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
{{slog}}
'''Rogerij I.''', imenovan tudi '''Bosso''' in '''
Rogerij je bil najmlajši sin Tankreda Hautevillskega in njegove druge žene Fredisende. V Italijo je prišel kmalu po letu [[1055]].
Vrstica 10 ⟶ 11:
Rogerijevo vladanje na Siciliji je bilo bolj absolutistično kot Robertovo v Italiji. Leta [[1072]] je prvič, leta [[1092]] pa do konca razdelil vse velike fevde, tako da so vsi [[Normani|nomanski]], [[Francozi|francoski]] in [[Italijani|italijanski]] plemiči postali njegovi vazali. Po zadnji delitvi fevdov ni bilo več nobenega omembe vrednega upora fevdalcev.
Rogerij, Veliki vojvoda Sicilije, je [[22. junij]]a [[1101]] v sedemdesetem letu umrl. Pokopan je v cerkvi Svete trojice v Miletu.▼
Po osvojitvi posvetne oblasti je prišla na vrsto cerkvena oblast. Papež mu je bil zaradi tega, ker je Sicilijo odrešil [[Grki|Grkov]] in [[muslimani|muslimanov]], zelo naklonjen, zato je njemu in njegovim naslednikom podelil apostolsko nuncijaturo na otoku. Rogerij je nato ustanovil nove latinske škofije v Sirakuzah, Girgenti in nekaterih drugih mestih, škofijo v Palermu pa je povišal v nadškofijo. Škofe je imenoval osebno.
Do [[Arabci|Arabcev]] in [[Grki|Grkov]] je bil na splošno strpen in jim je dovolil širitev njihove kulture. Muslimani so v mestih, kjer so si že pri pogojih za vdajo izborili nekaj pravic, obdržali mošeje, kadije (sodišča) in pravico do svobodnega trgovanja, a so kljub temu postali drugorazdedni podložniki. Rogerijevi vojaki pešci so bili večinoma muslimani. Njihov tabor je leta [[1098]] med obleganjem Kapue obiskal sveti Anzelmij in zapisal, da se "rjavih arabskih šotorov ne da prešteti".
Na otok so se kmalu začeli priseljevali [[Lombardija|Lombardi]] in drugi [[Italijani]], tako da je muslimanski vpliv na Siciliji in na zahodnem Sredozemlju začel slabeti in je nazadnje usahnil.
▲Rogerij I., Veliki vojvoda Sicilije, je [[22. junij]]a [[1101]] v sedemdesetem letu umrl. Pokopan je v cerkvi Svete trojice v Miletu.
==Družina==
Rogerijev najstarejši sin Jordan je bil nezakonski in je umrl pred Rogerijem. Drugi sin Godfrej je bil najbrž tudi nezakonski, lahko pa da je bil sin Rogerijeve prve ali druge žene. Bil je gobav in zato nikakor ni mogel naslediti svojega očeta.
Rogerij se je prvič poročil leta [[1061]] z Judito, hčerko Évreuxškega grofa Viljema in Havise Échauffourske. Umrla je leta [[1076]] in zapustila same hčerke:
*hčerko, ki je bila poročena s Hugom Gircejskim
*Matildo, poročeno z [[Rajmond IV. Touluški|Rajmondom IV. Touluškim]]
*Adeliso, poročeno s Henrikom, grofom Monte Sant'Angela
*Emo, ki je bila za kratek čas zaročena s [[Filip I. Francoski|Filipom I. Francoskim]], potem pa je bila poročena najprej z grofom Clermonta, nato pa r Rudolfom Montescaglioškim; umrla je leta [[1120]]
Leta [[1077]] se je Rogerij poročil drugič, tokrat z Eremburgo Mortainsko, hčerko martainskega grofa Viljema. Z njo je imel več otrok:
*Maugerja, grofa Troina
*Matildo, poročeno z grofom Robertom Euškim
*Murijelo, poročeno z Josbertom Lusijskim
*Konstancijo, poročeno s Konradom Italijanskim
*Felicijo, poročeno z madžarskim kraljem Kolomanom
*Violanto, poročeno z Robertom Burgundijskim, sinom [[Robert I. Burgundijski|Roberta I. Burgundijskega]]
*Flandino, poročeno z Henrikom del Vasto
*Judito, poročeno z Robertom I. Bassunvillskim
Rogerijeva tretja žena je bila [[Adelajda del Vasto]], hčerko savonskega vladarja Bonifacija. Z njo se je poročil leta [[1087]] in imel tri otroke:
*Simona, grofa Sicilije
*Matildo, poročeno z Ranulfom II., grofom Alife
*Rogerija II., grofa, kasneje kralja Sicilije
*Maksimilo, poročeno z Hildebrandom VI. (iz družine Aldobrandeschi)
==Viri==
*[[Goffredo Malaterra]]
Norwich, John Julius, The Normans in the South 1016-1130, Longmans: London, 1967
*Houben, Hubert (prevod Graham A. Loud in Diane Milburn) Roger II of Sicily: Ruler between East and West, Cambridge University Press, 2002
{{noble-stub}}
| |||