Izrek: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VolkovBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: kk:Теорема
m dp
Vrstica 17:
Kakor je navedeno zgoraj izrek zahteva neko vrsto logičnega ogrodja. Ta se sestoji iz osnovne množice aksiomov (glej [[aksiomatični sistem]]) in tudi iz toka [[sklep]]a, ki dovoljuje, da se lahko novi izreki izvedejo iz aksiomov in drugih izrekov, ki so bili izvedeni prej. V [[izjavna logika|izjavni logiki]] se vsaka dokazana izjava imenuje izrek. Večina takšnih izrekov nima posebne praktične veljave. Ni preprosto reči zakaj je nek matematični rezultat vreden imenovati se izrek.
 
== PrimeriZgledi izrekov v matematiki ==
 
Veliko izrekov v matematiki je preprostih, oziroma preprosto izrečenih, njihovi dokazi pa so lahko zelo dolgi, oziroma so jih matematiki zelo dolgo dokazovali. Eden najbolj znanih primerov je [[Fermatov veliki izrek]] iz [[teorija števil|teorije števil]]. Podobno je z domnevami - na primer: [[RiemannovaBertrandova domneva|RiemannovaBertrandova]], in[[Catalanova domneva|Catalanova]], [[Poincaréjeva domneva|Poincaréjeva]] in [[Riemannova domneva]]. Več izrekov lahko opredelimo kotza ''osnovnihosnovne''.
 
Najbolj znani izreki v matematiki so:
Vrstica 29:
* [[sinusni izrek]] ([[Abu Nasr Mansur|ibn Irak]], [[10. stoletje|10.]]/[[11. stoletje]])
* [[praštevilski izrek]] ([[Charles de la Vallée Poussin|Poussin]], [[Jacques Salomon Hadamard|Hadamard]], [[1896]])
* [[izrek o štirih barvahbarv]] ([[Kenneth Appel|Appel]], [[Wolfgang Haken|Haken]], [[1976]])
* [[Taylorjev izrek]] ([[Brook Taylor|Taylor]], [[1712]])
* ...
Vrstica 46:
* [[stavek]]
* [[Gödlova izreka o nepopolnosti]]
* [[nerešeni matematični problemi]]
 
=== Jeziki ===
* [[Seznamseznam latinskih izrekov s komentarji|latinski izreki]]
 
[[Kategorija:Izreki|*]]