Kritična točka: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: uk:Критична точка |
dp/slika iz ZB|posodobitev |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Critical carbon dioxide.jpg|thumb|right|200px|critical carbon dioxide|[[Ogljikov dioksid]] dela [[megla|meglo]], ko ga v zaprtem prostoru ohladimo iz superkritične na kritično temperaturo]]
'''Krítična tóčka''' je v [[fizika|fiziki]] [[točka]] na [[fazni diagram|faznem diagramu]], ki opisuje [[termodinamsko stanje]], opredeljeno s [[temperatura|temperaturo]] in [[tlak]]om, pri katerem ni mogoče razločevati med [[plin]]asto in [[kapljevina]]sto [[faza snovi|fazo snovi]]. Ko se približujemo kritični točki tako, da kapljevino segrevamo, se njena [[gostota]] zmanjšuje, obenem pa se povečuje gostota [[para|pare]]. Gostoti postajata z naraščanjem temperature vse bolj podobni in se pri [[kritična temperatura|kritični temperaturi]] izenačita, tako da ne moremo več razlikovati med fazama. V kritični točki je [[površinska napetost]] enaka nič, [[stisljivost]] naraste prek vseh mej, [[izparilna toplota]] pa je enaka nič. Tlak v kritični točki je enak [[kritični tlak|kritičnemu tlaku]], temperatura kritični temperaturi, gostota pa [[kritična gostota|kritični gostoti]].▼
▲'''Krítična tóčka''' je v [[fizika|fiziki]] [[točka]] na [[fazni diagram|faznem diagramu]], ki opisuje [[termodinamsko stanje]], opredeljeno s [[temperatura|temperaturo]] in [[tlak]]om, pri katerem ni mogoče razločevati med [[plin]]asto in [[kapljevina]]sto [[faza snovi|fazo snovi]]. Ko se približujemo kritični točki tako, da kapljevino v zaprtem prostoru segrevamo, se njena [[gostota]] zmanjšuje, obenem pa se povečuje gostota [[para|pare]]. Gostoti postajata z naraščanjem temperature vse bolj podobni in se pri [[kritična temperatura|kritični temperaturi]] izenačita, tako da ne moremo več razlikovati med fazama. V kritični točki
==Kritična temperatura, tlak in gostota nekaterih snovi==▼
Pri temperaturah nad kritično s povečanjem tlaka ne moremo več dobiti kapljevine. V tem smislu včasih imenujejo pline le pri temperaturah nad kritično, pod njo pa plinasto fazo imenujejo [[para|paro]].
[[kritična spremenljivka|Kritične spremenljivke]] so uporabne za zapis različnih [[enačba stanja|enačb stanj]] z eno, ki velja za vse snovi. To je podobno kot pri [[normalizirana konstanta|normaliziranih konstantah]].
Po teoriji [[renormalizacijska grupa|renormalizacijskih grup]] je določilna lastnost kritičnosti to, da naravna značilnost dolžinske stopnje fizikalnega sistema, korelacijska dolžina ξ, postane neskončno velika. To se dogaja tudi v [[fazni prostor|faznem prostoru]] vzdolž kritičnih premic.
Kritično točko opisuje [[konformna teorija polja]].
▲== Kritična temperatura, tlak in gostota nekaterih snovi ==
{| class="wikitable"
|+Kritična temperatura, tlak in gostota
|-
!style="background:#efefef;" | snov
!style="background:#efefef;" | kritična temperatura<br/>[ [[kelvin|K]] ]
!style="background:#efefef;" | kritični tlak<br/>[ [[megapascal|MPa]] ]
!style="background:#efefef;" | kritična gostota<br/>[kg/m<sup>3</sup>]
|-
| [[helij]] || 5,19 || 0,227 || 690
|-
| [[vodik]] || 33,2 || 1,297 || 310
|-
| [[neon]] || 44,4 || 2,760 || 484
|-
| [[dušik]] || 126,2 || 3,390 || 311
|-
| [[ogljikov monoksid]] || 132,2 || 3,64 ||
|-
| [[zrak]] || 133 || 3,95 ||
|-
| [[fluor]] || 144,3 || 5,220 || 630
|-
| [[argon]] || 150,87 || 4,870 || 531
|-
| [[kisik]] || 154,6 || 5,050 || 410
|-
| [[metan]] || 190,2 || 4,619 || 163
|-
| [[kripton]] || 209,4 || 5,500 || 908
|-
| [[etilen]] || 282 || 5,04 || 215
|-
| [[ksenon]] || 289,7 || 5,840 || 1105
|-
| [[ogljikov dioksid]] || 304,2 || 7,375 || 468
|-
| [[etan]] || 305 || 4,87 || 207
|-
| [[acetilen]] || 308 || 6,4 || 231
|-
| [[
|-
| [[
|-
| [[
|-
| [[
|-
| [[
|-
| [[
|-
| [[
|-
| [[
|-
| [[
|-
| [[
|-
| [[
|-
| [[
|-
| [[
|-
| [[
|-
| [[
|-
| [[
|-
|}
| |||