Športno plezanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: zh:攀石 |
|||
Vrstica 31:
Pojem [[prosto plezanje|prostega plezanja]], ki pomeni premagovanje plezalnih težav samo s pomočjo lastnega telesa, tehnični pripomočki pa uporabljamo varovanje, je poznan nekje od leta [[1950]]
iz [[Yosemiti|Yosemitske]] doline, [[Združene države Amerike|ZDA]] (»''freeclimbing''«). Od tam se je v sedemdesetih letih 20. stoletja prosto plezanje razširilo tudi v [[Evropa|Evropo]], pravi razcvet pa je doživelo, ko so se začele plezalne smeri opremljati s svedrovci. S tem je prosto plezanje postalo precej varnejše in plezalci so pričeli plezati vse težje smeri. V tem času se pojavi tudi izraz [[športno plezanje]], ki zajema različne varne oblike prostega plezanja.
V [[Slovenija|Sloveniji]] za začetnika prostega plezanja štejemo [[Iztok Tomazin|Iztoka Tomazina]] in [[Borut Bergant|Boruta Berganta]], ki sta leta [[1978]] obiskala ZDA, tam spoznala etiko prostega plezanja in jo razširila tudi doma. V osemdesetih letih sta bila vodilna plezalca [[Tadej Slabe]] in [[Srečo Rehberger]], pri ženskah pa [[Lidija Painkiher]]. Slabe je že leta [[1992]] preplezal ''Za staro kolo in majhnega psa'' (8c+), s čimer je Slovenija dosegla sam svetovni vrh v težavnosti. Leta [[1997]], ko je[[Martina Čufar]] preplezala smer z oceno 8b+, pa so svetovni vrh dosegle tudi Slovenke.
| |||