Melišče: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m + slika |
v delu |
||
Vrstica 1:
{{v delu}}
[[Slika:
'''Melišče''' je nasipališče oz. krušišče ob vznožju skalne stene ali strmega pobočja. So z vegetacijo pretežno neporasla pobočja z [[naklon]]i 25° do 40°<ref>12. zborovanje slovenskih geografov, Kranj-Bled, 1981, str.147-154, Melišča v Kamniško-Savinjskih Alpah, Drago Kladnik</ref>. Nastane s kopičenjem kamnitega drobirja, ki zaradi mehaničnega [[preperevanje|preperevanja]] [[kamenina|kamnin]] in nestabilnega zemljišča pada s sten. Na melišča vplivajo podnebni elementi, sestava kamnin, vpad skladov in voda; melišča pa vplivajo na vodne razmere v njih samih in v celotnih porečjih.
==Nastanek in razvoj melišč==
Kjer je velika stenovitost, so ugodni pogoji za nastanek melišč, kjer pa je majhna, so pogoji slabi ali pa jih sploh ni. Nagnjenost pobočja mora biti takšna, da se na njem zadrži gruščnati material. Naklon melišča je odvisen od naklona podlage, na katero se odlaga gradivo.
Na kamnine delujeta tako fizikalno in kemično preperevanje in se medsebojno dopolnjujeta.
Vrstica 18 ⟶ 17:
==Oblika melišč==
* Podstensko melišče v keterih se zbira v stenah odkrušeno in odpadlo kamenje. Debelejše kamenje se kotali dalje, tako da je grušč na spodnjem robu debelejši. Značilen je enak naklon površja, ki je blizu nasipnega naklona, ki nastaja na stožcu nesprijetega kamenja, ki se nasipava z vrha. Naklon je med 29º in 33º, odvisno od debeline in robatosti kamenja. V Sloveniji so tovrstna melišča značilna za najvišje predele Kamniških Alp, kjer so stene tako nizke, da v njih še niso nastali izraziti kamini. Pojavljajo se tudi pod stenami z največjimi relativnimi višinami, ko se vpliv kaminov zaradi velike površine, s katere pada kamenje, popolnoma izgubi.
* Podžlebno melišče ima manjši naklon in je bolj raznolik. V žlebovih in jarkih se nabira pozimi sneg plazov in grušč iz ostenja, ki se prikotali po žlebovih. Če je na melišču sneg mehek, obtiči grušč na vrhu. Po trdem snegu pa se razsuje daleč naokoli. Pomladi, ko se snežne padavine spremenijo v deževne, imajo v žlebu nastali hodourniki na vrhu melišča precejšno erozijsko moč. Vrezujejo korita v sneg in v gruščnato podlago.
Melišča pogosto prehajajo v hudourniške vršaje. Mejo pa lahko razmejimo glede na naklon, saj pride gradivo v področje majhnega naklona le s pomočjo hodournikov in blatnih plazov, pa čeprav gre za direktno nadaljevanje melišča.
== Živalstvo in rastlinstvo ==
[[Slika:Melisce Begunje Zijavka 08.JPG|thumb|200px|right|Melišče blizu [[Grad Kamen|gradu Kamen]] pri [[Begunje na Gorenjskem|Begunjah na Gorenjskem]]]]
Živa melišča so praviloma brez izrazite vegetacije, ko pa le-ta prevlada nad gruščem in gradivo veže med seboj, lahko govorimo o fosilnih meliščih. Na višinah od 1800 do 2000 m zasledimo zeliščno vegetacijo. Rastje je slabo zakoreninjeno. V višinah nad 2000, izgine tudi tivrstno rastje, med gruščem pa se pojavljajo [[mah]]ovi in [[lišaj]]i, višje pa le še lišaji.
Vrstica 36 ⟶ 37:
==Reference in viri==
<div class="references-small"><references /></div>
▲* * Proteus, št. 53 (1990-1991), str. 299-303, Dvojno življenje melišč, Ivan Gams
{{geo-stub}}
| |||